Ovadba se nanaša na odmeven incident, v katerem se je avgusta 2014 po zamenjavi žarnice v vitrini Tutankamonove maske med vračanjem eksponata na njegovo razstavno mesto odlomila faraonova v kito spletena brada. Po konservatorskem protokolu bi morali masko odnesti v konservatorski laboratorij, osumljenci pa so napako zamolčali in brado površno pričvrstili nazaj. Za lepilo so uporabili epoksidno smolo, ki zaradi ireverzibilnosti ni priporočljiv material restavratorskih posegov, počakali, da se posuši, nato pa jo z brade poskušali odstraniti z lopatko, kar je na več kot več kot 3.300 let stari maski pustilo praske.

Brada zdaj ustrezno pričvrščena
Storjeno škodo je, kolikor se je dalo, popravila ekipa nemških in egiptovskih strokovnjakov pod vodstvom Christiana Eckmanna. Priznani nemški restavrator je že pred letom dni miril, da škoda vendarle ni povsem nepopravljiva, vsesplošna panika pa pretirana. Odstranili so epoksidno smolo in brado pričvrstili s čebeljim voskom, ki ustreza reverzibilnim zahtevam restavratorsko-konservatorskih smernic, maska pa je od decembra vrnjena v muzejsko zbirko, poroča Guardian.

Niz neuspelih poskusov prikrivanja napake
Obtožba grozi osmim zaposlenim, med njimi dvema restavratorjema, štirim višjim restavratorjem, nekdanji direktorici restavratorskega oddelka in nekdanjemu direktorju muzeja. Tožilstvo jim očita kršenje profesionalnih standardov in povzročitev škode na enem najdragocenejših predmetov svetovne zgodovine. V lahkomiselnem dejanju niso uporabili le napačnega materiala, temveč je po navedbah tožilstva tedanja direktorica oddelka zanemarila svojo nadzorno dolžnost, ki predvideva podpis predmeta pred opravljenim restavratorskim posegom in po njem. "Osumljenci so zanemarili vsakršno znanstveno restavratorsko metodo in skušali prikriti svoj zločin z uporabo ostrih orodij, da bi odstranili lepilo, ki je bilo vidno, pri tem pa so povsem brezvestno poškodovali 3.000 let star predmet," je zapisalo tožilstvo.

Površno delo je ostalo neopaženo, dokler niso po spletu zaokrožile fotografije, na katerih je bila jasno vidna zalepljena črta okrog faraonove brade. Ministrstvo za antikvitete je javnost o polomiji obvestilo januarja 2015 in takoj na pomoč poklicalo skupino priznanih restavratorjev z Eckmannom na čelu. Brada je zalepljena, niso pa v celoti odstranili prask, ki jih je tožilstvo v izjavi opisalo kot priče storjenega zločina.

Osrednja atrakcija muzeja
Znamenito masko je v Tutankamonovi grobnici leta 1922 odkrila skupina britanskih arheologov, odkritje pa je spodbudilo širše zanimanje za arheologijo in zgodovino starega Egipta. Pravzaprav kip ob prvem odprtju sarkofaga ni imel pritrjene brade. To so nato zalepili leta 1941, vendar pa se je lepilo v naslednjih desetletjih zrahljalo, zaradi česar po Eckmannovih besedah nesreča, ki so jo muzejski restavratorji tako zavzeto skušali prikriti, ni tako zelo nezaslišana. Konservatorji muzeja si v resnici niso enotni, kako se je brada sploh ločila od maske. Nekateri pravijo, da jo je nekdo po nesreči odlomil, drugi pa, da so jo odstranili, ker se je majala.

Danes je maska osrednji eksponat muzeja, v katerem domuje vrsta spomenikov faraonskega obdobja, in poleg doprsnega kipa Nefretete najbolj prepoznaven spomenik egipčanske dobe.