Zavod Maribor 2012 je mariborska občina ustanovila izrecno za vodenje EPK-ja v Mariboru in petih partnerskih mestih, zato ga je morala zdaj tudi uradno zapreti. Po koncu leta 2012 se je mestni svet v nasprotju s predlogom vodstva zavoda na čelu s Suzano Žilič Fišer odločil, da mora zavod zapreti svoja vrata, in julija 2013 se je začel likvidacijski postopek, s katerim se uredijo računi, razdeli se premoženje zavoda in nato se zavod izbriše iz sodnega registra.

Likvidacijski upravitelj Sašo Drobnak je večino postopkov končal že lansko jesen in takrat tudi pripravil gradivo za mestni svet, a se mestni svetniki vse doslej temu še niso posvetili. Po dveh odpadlih srečanjih so danes le zagotovili zadostno udeležbo, da so lahko začeli sprejemati odločitve.

Sedež zavoda Maribor 2012 Vetrinjski dvor je zdaj v upravljanju Narodnega doma Maribor, arhivsko gradivo projekta v Pokrajinskem arhivu Maribor, dokumenti pa pri pristojnih službah mariborske občine.

Ostajata le še dva dolžnika
Likvidacijskemu upravitelju je uspelo poplačati vse dolgove zavoda in izterjati tudi večino terjatev od dolžnikov. Neizterjani ostajata le še terjatev do gledališke hiše Pandur.Theaters v višini 17.000 evrov in ljubljanskega zavoda Exodos v višini 12.000 evrov, ki jih bo zdaj poskušala izterjati občina. Poleg tega je na računu zavoda ostalo 18.000 evrov, ki se bodo prav tako prenesli na občino.

Za terjatev do Pandur.Theaters Drobnak občini predlaga, da jih prenese na Slovensko narodno gledališče Maribor. Po smrti režiserja Tomaža Pandurja je namreč njegova gledališka hiša ostala brez prihodkov, zato izterjava ne bi bila smiselna. SNG Maribor bi ti gledališčniki lahko vrnili dolg v obliki umetniškega dela.

Za EPK je bilo po končnih podatkih od leta 2007 do leta 2014 porabljenih 31,3 milijona evrov.

Namesto zahvale za težko delo vodstvo zavoda prejelo kazenske ovadbe
Opozicijski mestni svetniki so bili v današnji razpravi kritični zaradi domnevno nezadostnih prizadevanj občine za ohranitev dediščine EPK-ja v Mariboru. "Nezaslišano je, da želi sedanji župan v prizadevanjih za uničenje vsega, kar je ustvaril prejšnji župan, uničiti tudi dediščino tako pomembnega projekta, kot je EPK," je dejal predstavnik Nove ljudske stranke (NLS) Milan Mikl.

"Namesto zahvale za težko delo v zelo neugodnih razmerah je bilo vodstvo zavoda deležno kazenskih ovadb, ki so se izkazale za neutemeljene," je dodala predstavnica Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Lidija Divjak Mirnik.

Politična nestanovitnost in kontinuiteta finančnega dna
Vodja občinskega urada za kulturo Danijel Sajko je pojasnil, da je bilo konec leta 2012 mesto zaradi uličnih protestov v zelo nestanovitnem položaju, zato niso bile možne objektivne odločitve o nadaljevanju EPK-ja. Hkrati za to ni bilo mogoče zagotoviti denarja, zato so projekte EPK-ja vključili v lokalni program kulture, ki ga je mestni svet sprejel februarja lani. Na žalost pa tudi za to ni denarja v občinski blagajni, zato se lahko izvajajo le najcenejši projekti.

Mestni svetniki so danes tudi nekoliko omilili pogoje za zasedbo direktorskega mesta v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor ter v prvem branju sprejeli predlog o prenosu mestne blagajne na zunanjega izvajalca. Po navedbah mestne uprave bo to ceneje tako za občino kot občane in občanke, hkrati pa se bo za slednje povečala dostopnost storitve, saj bi to storitev po novem letu opravljala banka, ki jo bodo izbrali na javnem razpisu.