V novo pridobljenih prostorih v pritličju kompleksa bo predstavljen Plečnikov opus v Ljubljani in širši Sloveniji, na Dunaju in v Pragi.

Kot so pojasnili v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML), pod okrilje katerih spada hiša na Karunovi, bo v njej celovito predstavljena Plečnikova življenjska zgodba, njegov arhitekturni in oblikovalski opus (posebej bo osvetljeno nastajanje Plečnikove Ljubljane), poleg tega pa bodo predstavljene še zanimivosti iz Plečnikovega zasebnega življenja.

Turistom prijazna zasnova
V hiši bodo urejeni tudi prostor za pedagoško-andragoške programe ter trgovina in informacijski center, pa tudi prostor za občasne razstave in študijski prostor s knjižnico. Plečnikova hiša bo predstavljala izhodišče za ogled Plečnikove Ljubljane za različne skupine.

V sklopu prenove je bila večina predmetov iz hiše konservirana. Ob ustanovitvi Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) leta 2010 je sicer tedanja ministrica za kulturo Majda Širca napovedala, da bodo, potem ko bo opravljen popis vseh predmetov, tisti del zbirke, ki je znanstvene narave, iz Trnovega prenesli na Fužine.

Vendar pa so načrti in predmeti del Plečnikove hiše in ostajajo del zbirke, kar je bila tudi podlaga za razglasitev arhitektove hiše za spomenik državnega pomena. Med MGML in MAO je bil podpisan sporazum o medsebojnem sodelovanju pri preučevanju Plečnikove dediščine ter medsebojni pomoči in dostopu do njegove zbirke.

V novem študijskem centru v Trnovem bodo tako na voljo Plečnikovi načrti v digitalni obliki, originalne arhitektove načrte pa bodo poslej hranili v depoju MGML. Nekaj originalov bo vključenih tudi v novo stalno razstavo, pa tudi na občasne razstave, ki bodo podrobneje osvetljevale različne teme v Plečnikovem ustvarjanju.

Tudi po novem redu hiše ne bodo preplavili turisti
Zaradi specifike domovanja Jožeta Plečnika - relativno majhni prostori, prehodi, veliko majhnih predmetov - bo število obiskovalcev za posamezna vodstva, tako kot pred prenovo, omejeno na sedem obiskovalcev z vodstvom. Samostojen ogled hiše tudi po prenovi ne bo mogoč, nova stalna razstava ter spremljajoči programi in prostori pa bodo odprti v muzejskem odpiralnem času.

Začetek prenove Plečnikove hiše sega v leto 2008, ko je Mestna občina Ljubljana (MOL) zaradi vlage v kletnih prostorih Plečnikove hiše naročila študijo za sanacijo. Ugotovili so, da so vse inštalacije v objektu dotrajane in da obstaja nevarnost požara.

Hiša je vrata za javnost zaprla septembra 2013. Po izselitvi premične dediščine je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) začel dokumentirati, analizirati in sondirati vgrajene elemente in materiale, nato so se začela gradbena dela.

ZVKDS je za izhodišče posegov v Plečnikovi hiši zavzel stališče ohranjanja izvirne podobe njene zunanjosti in notranjosti z vso Plečnikovo avtorsko oblikovno notranjo in zunanjo opremo in originalnim inventarjem, kot ga je Plečnik zapustil v letu 1957.

Težave so bile globlje, kot je bilo videti na prvi pogled
Prenova je zajela hiši na Karunovi 4 in 6 s pripadajočim vrtom. Čeprav se je na prvi pogled zdelo, da je hiša v dobrem stanju in potrebna samo nujnih vzdrževalnih del, pa so sondiranja in temeljito čiščenje pokazali, da temu ni tako. Jesenske padavine so namreč povzročile zamakanje v kleti in okroglem stolpu, ki je bilo obsežnejše kot v preteklosti, kar je pripeljalo do iskanja novih rešitev za sanacijo vkopanega dela zidov in tlaka. Odstranitev dela ometov je dala nove podatke, ki so terjali nove odločitve glede sanacije vlage v stenah.

Vrednost celotne naložbe je ocenjena na 2,26 milijona evrov, od tega bo ministrstvo za kulturo zagotovilo sofinanciranje v višini 1,32 milijona evrov, so še sporočili iz MGML.

Postopoma dograjevan kompleks
Jože Plečnik (1872-1957) se je v hišo na Karunovi 4 vselil leta 1921, v letih 1923-25 pa je na zahodni strani dozidal valjasti prizidek. Po dokupu sosednje hiše leta 1929 je na južni strani dodal še zimski vrt.