Doslej so postavili 13 klopi, letos načrtujejo še štiri.

"Prvo misel, še pred rojstvom ideje o postavljanju unikatnih klopi, je v meni spodbudil filozof Dejan Savič, predstavnik Greenpeacea v Sloveniji, ko je kot predavatelj v hostlu Pekarna omenil bližnje blokovsko dvorišče, kjer so bila včasih igrala, peskovnik in predvsem klopi za druženje, sedaj pa že dolgo ni ničesar. Po opisu sem prepoznala, da je govoril o dvorišču mojega otroštva. V naslednjih dnevih sem z ljudmi začela podoben pogovor in presenetilo me je, kako je vsak pomislil, da govorim o nekem njegovem dvorišču, ki je v mestu prav tako propadlo in zamrlo," je za STA o nastanku ideje za projekt povedala njegova idejna vodja Liljana Jarh.

"Potem se je kmalu zgodilo še dvoje: preblisk, zamisel sredi hodnika na bolnišničnem oddelku in naključje, da je bil prav takrat moj pacient industrijski oblikovalec Nejc Brezovšek, kmalu avtor prve presežno oblikovane klopi v projektu. Na idejo se je takoj odzval, enako ravnateljica Univerzitetne knjižnice Maribor Zdenka Petermanec. S prekrasno klopjo, ki je hkrati menjalnica knjig, se je Zgodba o klopeh in ljudeh začela," je pojasnila.

Klop, ki presega zgolj svoj utilitarni namen
Klopi, ki jih oblikujejo kiparji, slikarji, arhitekti ali industrijski oblikovalci, v projektu Zgodba o klopeh in ljudeh po njenih besedah presežejo osnovno namembnost, postanejo mesta vsebine, imajo ime in sporočilnost, pripovedujejo zgodbo prostora, kjer so postavljene. "Nagovarjajo nas s svojo posebnostjo na zavedni in nezavedni ravni in tako uporabna umetnost vstopi v vsakdanji prostor, ga oplemeniti, prihaja k ljudem."

Doslej so postavili klop med drugim pred osnovno šolo, študentskimi domovi, gledališčem in protestantsko cerkvijo. Sodelujejo tudi znana imena, kot sta na primer kiparka Metka Kavčič, ki je oblikovala klop pri Sodnem stolpu ob Dravi, in slikar Vojko Pogačar, ki se podpisuje pod klopjo pred časopisno hišo Večer na Trgu Leona Štuklja.

Klop mora organsko soditi v prostor
Stalno se posvetujejo z zavodom za varstvo kulturne dediščine in avtorjem, ki je na določeni mestu že delal. Takšen je primer lutkovnega gledališča, katerega arhitekt Jurij Kobe je zasnovo klopi kiparja Primoža Puglja podprl in natančno določil prostor za postavitev.

Idejna vodja meni, da ljudje prepoznavajo Zgodbo o klopeh in ljudeh kot del mesta. "Sprašujejo nas, kje in kdaj bo naslednja klop, se na klopeh fotografirajo in nam pošiljajo svoje posnetke. V izjemno velikem številu se od samega začetka udeležujejo otvoritev, ki so vedno lep kulturni dogodek. Člani društva smo že nekajkrat vodili skupine ljudi in jim predstavljali avtorje in vsebino klopi, nastala je tematska pot. Na začetku februarja pa smo vabljeni tudi k predstavitvi in vodenju tujih gostov, ki prihajajo v Maribor v okviru mednarodnega projekta Creative spirits," je povedala.

Kmalu tudi onkraj meja Maribora?
Letos imajo v načrtu štiri nove klopi. "Avtorji vseh so znani, lokacije izbrane, idejne zasnove narejene, poteka faza pridobivanja sredstev, od katere je brez dvoma veliko odvisno. Poteka tudi proces medkrajevnega sodelovanja, ustvarjamo še eno lepo 'zgodbo v skupni zgodbi' na prekrasni lokaciji," je namignila.

Liljana Jarh je po poklicu fizioterapevtka, zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Tam si s pomočjo krajinske arhitektke Tine Kuhar prizadeva za prijaznejšo ureditev okolice ob zgradbi onkološkega oddelka, da bi lahko nudila uteho bolnikom in njihovim svojcem.