V zadnjih letih arheologi vedno pogosteje pri raziskavah uporabljajo nedestruktivne metode, ki ostanke puščajo nedotaknjene za bodoče generacije znanstvenikov, ki bodo morda z novimi tehnologijami bolje ohranili zgodovinsko dediščino. Razstava Dediščina na dlani, ki bo brezplačno na ogled do 31. avgusta, predstavlja rezultate nekaterih nedestruktivnih arheoloških metod, denimo, aerofotografijo oziroma slikanje iz zraka.

Sence izdajajo, kaj se skriva pod zemljo
Petnajst na razstavi predstavljenih arheoloških najdišč, izbranih po svoji izpovednosti in geografski razprostranjenosti, prikazuje tipološko, časovno in prostorsko širok spekter nepremične arheološke dediščine Slovenije.

Aerofotografija s ptičjo perspektivo omogoča drugačno dojemanje pokrajine, na razstavi pa je uporabljena v ilustrativne namene, saj na podlagi vegetacijskih znakov, senc in drugih opazovanj velikokrat izdaja, kaj se že stoletja ali tisočletja skriva pod površjem zemlje. Za gozdnato Slovenijo je velikega pomena tudi nova tehnologija lidar, lasersko snemanje površja, s katerim lahko arheologi natančno izmerijo zemeljsko površje z vsemi sledovi preteklosti pod vegetacijskim pokrovom.

Metode, ki ne uničujejo arheoloških ostankov
Del sodobne arheologije je z nedestruktivnimi metodami postalo predvsem preučevanje širšega poselitvenega prostora, ugotavljanje sprememb v krajini, ki jo je oblikoval človek v prepletu z naravo. S temi metodami raziskujejo vsa obdobja, od daljne geološke preteklosti in prvih večjih posegov v prostor s pojavom kmetovanja do vojaških konfliktov 20. stoletja, ki so ponekod radikalno spremenili videz pokrajine.

Za natančnejše nedestruktivno preverjanje arheoloških ostankov na najdiščih je v uporabi širok nabor geofizikalnih metod, s katerimi lahko na podlagi različnih fizikalnih lastnosti materialov pod površjem raziskovalci prepoznavajo različne arheološke strukture.