V Industrijski coni Zapólje v Logatcu so našli ostanke keramike, ki so jih strokovnjaki umestili v zgodnjo ali srednjo bronasto dobo in ki pričajo o tem, da so ljudje na tem mestu živeli že pred približno 4.000 leti. Med prenovo Graščine v Radovljici pa je kranjska območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine pod debelo plastjo poznejših ometov našla baročni štukaturni okras, ki dokazuje, da je bila v severnem traktu osrednja baročna kulturna dvorana.

Najdbe na ogled decembra
Dvorano, ki je segala čez obe gornji etaži gradu, so verjetno krasile štukature izpod rok celovških štukaterjev, saj je v Celovcu na Starem trgu palača z zelo podobnim pročeljem. Baročno dvorano naj bi obnovili do novembra, decembra, ko naj bi Graščino odprli za obiskovalce, pa naj bi te pričakala dvorana, okrašena s fragmenti renesančnih fresk, najdenih na zahodni steni dvorane. Da ne bi motil bogatega okrasja, bo strop verjetno bel, čeprav je bil sprva verjetno okrašen z iluzionističnimi poslikavami. Ker ga je leta 1835 uničil požar, restavratorji in zgodovinarji o poslikavi sklepajo le na podlagi virov na stopnišču.

Obnove Graščine se je radovljiška občina lotila letos, ko praznuje 250-letnico rojstva Antona Tomaža Linharta. Prvemu slovenskemu dramatiku se želi njegov rojstni kraj pokloniti z odprtjem muzeja, prvi obiskovalci pa naj bi vanj stopili prav okoli 11. decembra, ko bo od njegovega rojstva minilo točno 250 let. Severni trakt, v katerem so dvorano našli, sicer nosi letnico 1565, vpisana pa je na freski z grbi tedanjih lastnikov Dietrichsteinov, Harrachov in Kheuenhuelerjev.

Logatec naseljen že pred 4.000 leti
V Logatcu je na prazgodovinske ostanke naletel lastnik zemljišča, dela pa so se lotili na zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je ostanke našel v notranjski vrtači. Strokovnjaki so tako dobili dokaz za svoje dolgoletne domneve, da so bile v prazgodovini vrtače po Sloveniji poseljene, v nekaterih pa so si ljudje uredili tudi staje za živino ali grobišča.

Kot je dejala Barbara Nadbath z zavoda, je tokratno odkritje zelo pomembno, saj na Notranjskem poseljene vrtače še niso bile odkrite, tako da gre za prvo tovrstno najdišče. Vodja izkopavanja, Slobodan Olič, pa si želi, da bi lahko prekopali še kakšno kraško vrtačo in v njej našli kakšno "ohranjeno strukturo, ki bi nam kazala na ostanke objekta". Najdbe, ki so jih pod plastjo zemlje našli tokrat, si bo mogoče ogledati v Notranjskem muzeju v Postojni.