Nihče se v resnici ne bori proti terorju, vse države zasledujejo le lastne cilje, edina izjema so Kurdi v Turčiji, ki se resnično borijo proti radikalnim islamistom, je dejal Slavoj Žižek na pogovornem večeru, ki je potekal v sklopu Festivala strpnosti.

Treba je stopiti korak dlje, je nadaljeval, skrb za begunce na površju, v resnici pa preigravanje geostrateških scenarijev, je premalo. Še več, vse to lahko po njegovem prepričanju vodi v vojno v Evropi.

Filozof je bil skupaj s kolegom Mladenom Dolarjem in izraelskim filmarjem Udijem Alonijem gost pogovornega večera Radikalna milost, ki so ga v sklopu festivala v Mini teatru posvetili temi umetnosti kot odgovoru na zdajšnje tragične okoliščine. Sogovorniki do bistva teme niso prišli, zamenjali so ga razmisleki o beguncih, milosti in človekoljubju. Pogovor, ki se je začel s precejšnjo zamudo, je uvedel Dolar, vendar je besedo kmalu prevzel Žižek. Ko besedo dobi Žižek, jo težko izpusti, zato je sledil skoraj polurni monolog, v katerem so se prepletale šale in anekdote, vse uravnane na temo judovstva, islama ali zahodnega sveta.

Milost kot predmoderni odziv na modernost
Med ključnimi vprašanji, ki so si jih zastavili, je bila milost kot nekaj splošno dobrega in radikalnost kot posamično udejstvovanje. Kakšna je razlika med krščansko in siceršnjo milostjo, med milostjo in sočutjem, koliko ima pri vsem tem odpoved miselnosti preračunljivosti? Dolar je prepričan, da je milost predmoderni odziv na modernost, kapitalistični svet je sicer ne more porajati.

Žižek se je navezal na begunsko problematiko in med drugim poudaril, da prezira človekoljubnost, ki je zdaj tako zelo "fancy". Preden so čez Slovenijo začeli prihajati valovi beguncev, so se Slovenci ponašali, koliko beguncev bi sprejeli na dom. Zdaj, ko jih je dohitela realnost, jih je večina tiho. Že Oscar Wilde je razmišljal, da je najlažje simpatizirati s trpečimi. Žižka in tudi njegovega prijatelja Juliana Assangea, kot je dodal, preveva pesimizem.

Aloni: Vprašanje človeških usod mora biti na prvem mestu
Aloni z Žižkom, s katerim se na javnih dogodkih vedno zbadata in šalita, ni delil mnenja. Sam je prepričan, da je vprašanje beguncev in človeških usod na prvem mestu. Spomnil je, kaj se je zgodilo, ko je svet pred in med drugo svetovno vojno vrata začel zapirati Judom. Izraelski režiser je nato v šali dodal, da je Žižka včasih težko imeti za prijatelja, saj bi si na podlagi njegovih izvajanj človek mestoma lahko mislil, da je fašist in antisemit. Filozof mu ni ostal dolžan. Zakaj na tem dogodku, v naši državi ne govorimo slovensko, temveč angleško, je vprašal občinstvo. Odgovor je bil jasen: "Zaradi tega Juda!"

Osrednji del festivala, ki tokrat poteka v več delih in skozi vse leto, se je začel v nedeljo in bo trajal do četrtka. Poleg filmskega programa se bodo zvrstila še predavanja, pogovori, videokonferenca in razstave. Festival je namenjen izobraževanju mladih o temah holokavsta ter spodbujanju razmišljanja in razprav o izključevanju, diskriminaciji, strpnosti, sovraštvu do marginaliziranih skupin. Mladim so namenjena izobraževalna jutra, v popoldanskem in večernem času se bodo zvrstili pogovori in igrani ter dokumentarni filmi. Festivalski programi so brezplačni, vsi filmi so podnaslovljeni v slovenščini in angleščini.

Mednarodni festival organizirata Mini teater in Judovski kulturni center Ljubljana. Nastal je v okviru projekta Evropa za državljane in poteka tudi v sodelovanju z nosilcem projekta Festival of tolerance in lastnikom blagovne znamke Udruga Festival suvremenog židovskog filma Zagreb.

V prihodnjih dneh boste na MMC-ju lahko prebrali tudi intervju z Udijem Alonijem. Posnetek pogovornega večera z naslovom Radikalna milost pa pa bo dostopen v arhivu RTV 4D.