Izjemen ustvarjalni opus, s katerim je v zadnjih petih desetletjih odločilno zaznamoval slovenski gledališki in filmski prostor, ter za predano pedagoško delo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), je Borisu Cavazzi prinesel zlati red za zasluge.

Trajno zapisan v gledališki spomin
Leta 1939 v Milanu rojeni Cavazza je ljubitelje talije očaral že s prvimi epizodnimi liki, dokončno pa je občinstvo prepričal z izjemno ustvarjalno energijo v glavnih vlogah. "Je nemirni iskalec in ustvarjalec, katerega upodobitve strasti, izgub, bolečin, ponižanj in iluzij njegovih junakov so se trajno zapisale v slovenski gledališki spomin. Na domačih in tujih odrih je odigral nad 100 vlog in zanje prejemal najprestižnejše nagrade. V 90. letih se je začel uveljavljati tudi kot gledališki režiser," piše v utemeljitvi, posredovani iz predsednikovega urada.

Uveljavil se je tudi v svetu filma in prav tako prejel številne nagrade. Skupno je nastopil v 50 filmih in napisal scenarije za štiri celovečerce. Kot še beremo v utemeljitvi, je Cavazza poleg navedenega kot redni profesor za dramsko igro in igro pred kamero na AGRFT-ju med letoma 1995 in 2002 kalil igralski podmladek, ki je v njem prepoznaval igralski vzor, karizmatičnega ustvarjalca in živo legendo.

Humanistično sporočilo, prelito v glasbo
Z medaljo za zasluge je predsednik republike odlikoval Avgusta Ipavca (1940) za izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini. Kot piše v utemeljitvi "celotni Ipavčev opus jemlje navdih iz spoštovanja do človeškega stvarstva in vsega božjega. Prelito v glasbeni jezik, ki ne potrebuje posrednikov, je njegovo humanistično sporočilo tudi dragoceno sporočilo slovenske ustvarjalnosti."

Kulturna dejavnost v obmejnem prostoru
Tudi predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel (1952) je prejel medaljo za zasluge, in sicer za uspešno uveljavljanje te ustanove. V utemeljitvi priznanja tako beremo: "Komel, ki je bil pred tem dolgo časa ravnatelj doma, sodi med osebnosti, ki so z vztrajnostjo in veliko družbeno-politično zavzetostjo veliko prispevale k rasti in razvoju kulturne dejavnosti na Goriškem in v celotnem obmejnem prostoru."

Prvinska divjina slovenske naravne dediščine
Enako odlikovanje sta prejela še zakonca Mihael in Jelica Horjak za življenjsko delo pri ohranjanju narave v Kočevskem rogu in za promocijo Kočevskega. V utemeljitvi tako beremo, da sta zakonca Horjak "s svojim dolgoletnim požrtvovalnim delom uspela uspešno uravnavati ekosistemska ravnovesja v prvinski divjini slovenske naravne dediščine. Za njun prispevek k ohranjanju naravnega bisera, na katerega smo lahko ponosni, jima je država iskreno hvaležna."