Že avgusta lani so se na prvem srečanju občin članic Združenja zgodovinskih mest Slovenije in slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu v Ljubljani dogovorili za neformalno koalicijo oziroma sodelovanje pri iskanju možnosti za črpanje evropskih sredstev za prenovo starih mestnih jeder in razvoj mest, ki so zavezana ohranjanju kulturne dediščine.
Po besedah Mateje Hafner Dolenc iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije so ob zaključku njihovega mandata povabili evropske poslance na srečanje z župani, da jim predstavijo, kaj so postorili v času njihovega mandata za interese zgodovinskih mest ter kakšne bodo možnosti črpanja sredstev v prihodnji finančni perspektivi.
Pobuda o posebnem skladu za kulturo
Na prvem srečanju so namreč župani dali pobudo za ustanovitev posebnega sklada za kulturo, s katero so zgodovinska mesta prežeta, saj so središče kulturnega dogajanja. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo poseben sklad za spodbujanje razvoja kulture v Evropi, ki bi zgodovinskim mestom dal veliko možnosti za pridobivanje sredstev, mogoče ustanoviti v evropskem odboru regij.
Vendar so proceduralni postopki za ustanovitev takega sklada dolgi. Nekatere komisije so zadevo že obravnavale, sledile bodo razprave na odborih, šele potem bo predlog prišel v evropski parlament, je pojasnila Hafner Dolenčeva.
Združenje zgodovinskih mest Slovenije je bilo ustanovljeno leta 2001, cilj njegovega delovanja pa je organizirano in povezano nastopanje ter delovanje v zasledovanju skupnih interesov in ciljev. V združenje so vključena mesta Celje, Idrija, Koper, Kranj, Novo mesto, Radovljica, Slovenske Konjice, Tržič, Piran, Ptuj in Škofja Loka, pridružijo pa se jim lahko tudi druga slovenskega mesta, ki imajo spomeniško zaščiteno jedro.