Arheologi so več kot deset let izkopavali in čistili mozaik s površino 180 kvadratnih metrov, še vsaj dve leti pa bosta potrebni za njegovo restavriranje in konserviranje. Foto: EPA
Arheologi so več kot deset let izkopavali in čistili mozaik s površino 180 kvadratnih metrov, še vsaj dve leti pa bosta potrebni za njegovo restavriranje in konserviranje. Foto: EPA
Leptis Magna
Na mestu današnjega Loda je leta 200 mesto Colonia Lucia Septimia Severa Diospolis ustanovil rimski cesar Septimius Severus, ki je sicer z arhitekturnimi 'čudesi' obogatil svoje rojstno mesto Leptis Magna.
Aleksandrov mozaik v Pompejih
Aleksandrov mozaik v Pompejih velja za enega najmogočnejših mozaikov vseh časov.

Mozaik v mestu Lod so izdelali pred približno 1.700 leti oziroma nekaj po tem, ko je na mestu sodobnega Loda rimski cesar Septimius Severus (145/146-211), močni vladar, čigar vladavina se je v zgodovino vpisala tudi po izjemno velikih izdatkih za vojsko in po preganjanju kristjanov - v Libiji rojeni cesar je med drugim zakonsko prepovedal vse spreobrnitve v judovsko in krščansko vero - ustanovil mesto Colonia Lucia Septimia Severa Diospolis.

Živalsko kraljestvo in trgovske ladje
Raziskovanje in restavriranje mozaika s površino 180 kvadratnih metrov je od leta 1996 potekalo pod vodstvom arheologinje Miriam Avissar, katere ekipa pa zaenkrat še ni ugotovila, čemu je služila stavba, ki jo je krasil mozaik. Njegovo kompozicijo zaznamuje razvrstitev manjših polj okoli osrednjega osemkotnika, na katerem so upodobljene nekatere najmogočnejše živali - levi, slon, žirafa -, na manjših poljih pa so predstavljeni drugi predstavniki živalskega kraljestva, najdemo pa tudi motiv trgovskih ladij.
Podobnost z mozaiki v Severni Afriki
V zvezi z umetnostjo mozaika na ozemlju sodobnega Izraela je zanimiv podatek, da so tamkajšnji Judje umetnost mozaika prevzeli od Rimljanov oziroma od Bizantincev. Mozaik v Lodu sledi rimski maniri, natančneje, mozaikom, kakršni so bili značilni za prva stoletja našega štetja v Severni Afriki, predvsem v Tuniziji. Ob navedbi tega dejstva je Jacque Neguer, vodja konservatorskega oddelka pri izraelskem arheološkem uradu, dodala, da umetnik skoraj gotovo ni bil staroselec in da "so okrasni elementi izredno bogati in odlično izdelani".
Potem ko so arheologi mozaik trinajst let čistili, bo zdaj sledilo restavriranje in konserviranje mozaika, ki naj bi trajalo še vsaj dve leti. Mozaik bodo zato razstavili, njegove dele pa bodo celo poslali na razstavo v Metropolitanski muzej v New Yorku in v nekaj evropskih muzejev. Kje bo v celoti restavrirani mozaik razstavljen, se v Izraelu zaenkrat še niso odločili.
Rojstno mesto Septimiusa Severisa
Sicer v tem trenutku aktualni mozaik ni edini primer mozaične umetnosti, v zvezi s katerim se omenja ime cesarja Septimiusa Severusa. Ta je namreč med svojo vladavino svojemu rodnemu mestu Leptis Magni - ruševine tega mesta, ki so ga okoli leta 110 pr. n. št. najverjetneje kot svojo kolonijo ustanovili Feničani, - namenil več impresivnih objektov, med katerimi je bil tudi mogočni slavolok, podoben tistemu, ki ga ja Septimius Severus postavil na rimskem forumu. In prav v tem mestu, katerega ostanke najdemo 130 kilometrov vzhodno od Tripolisa, so arheologi leta 2000 odkrili izjemen mozaik z motivi vojaka, ki se bori z jelenom, štirimi mladeniči, ki skušajo ukrotiti divjega bika, in gladiatorja pri počitku. Ti mozaiki veljajo za najboljše primere te forme upodabljajoče umetnosti in jih primerjajo celo s tako imenovanimi Aleksandrovimi mozaiki v Pompejih.