"Festival je lahko ponosen, da je prestal spremembe oblasti, homofobične in transfobične napade, dvome o potrebi po njegovem obstoju, obtožbe o getoizaciji, vsa rezanja finančnih sredstev, zapiranje starih prostorov in iskanje novih, odhode sodelavk_cev in prihode novih sil … predvsem pa je lahko ponosen, da je generacijam gledalk_cev pomagal, da so preživeli to (utrgano) družbo in si lahko zamišljali drugačne svetove," je zapisala ena od selektoric in soorganizatorka festivala Jasmina Šepetavc.

Sorodna novica "Film LGBT_SLO_1984 je moj, je odsev mojih vrednot"

Festival, ki ga pripravlja Škuc, odpirajo z nocojšnjo projekcijo dokumentarnega filma režiserja Borisa Petkovića v ljubljanskem Kinodvoru. Film z naslovom LGBT SLO 1984 v izhodišče postavi festival Magnus – homoseksualnost in kultura leta 1984 v Škucu v Ljubljani, ki je bil prelomni dogodek slovenskega LGBT-gibanja in obenem začetek LGBT-filmskega festivala. Film po besedah enega od selektorjev festivala Braneta Mozetiča na najslikovitejši način pokaže boj neke manjšine za svoje mesto v svetu.

V filmu po opisu Jasmine Šepetavc najdemo sceno, v kateri dolgoletna aktivistka LGBT+ in selekto­rica festivala, Suzana Tratnik, govori na prvi Paradi ponosa v Slovenj Gradcu. "Ta se je zgodila leta 2020, devetnajst let po prvi paradi v Ljubljani, a še ved­no se najdejo pripadniki večinske družbe, ki vsakoletne LGBT+ parade, festivale, literarna branja in podobne dogodke spremljajo od zunaj in jim njihova funkcija za manjšine ostaja enigma. Tako, pravi v govoru Suzana, jo vedno znova kdo vpraša, na kaj so pripadnice_ki LGBT+ sploh lahko ponosni? Ona jim bojevito odgovarja: Po­nosna sem na to, ker se mi v tej družbi ni utrgalo." Ob tem Šepetavc dodaja: "Posebna bojevitost in trdoživost je potrebna, da živiš v družbi, ki ni narejena zate, in da jo počasi, nema­lokrat z velikimi napori in z osebnimi žrtvami spremi­njaš na bolje."

Na uvodni projekciji v Kinodvoru bodo tudi podelili nagrado za najboljši slovenski kratki film. Prejme jo umetniški tandem The Witch Twins (Robi in Alen Predanič) za film Marjetica v postelji, ki ga bodo prikazali pred otvoritvenim filmom.

Festivalski program kaže, da sodobna filmska produkcija LGBT+ ni bila še nikoli tako živa, kot je danes. Izbrane kratke, dokumentarne in celovečerne filmske podobe nas bodo letos ponesle skozi raznolike čase in kraje, pravi Jasmina Šepetavc. Letošnji festival bo ponudil 25 igranih celovečernih filmov in dokumentarcev ter 27 kratkih filmov, ki prihajajo iz 35 držav. Po besedah Mozetiča večina filmov pripoveduje o homofobiji ali ponotranjeni homofobiji.

"Spremembe odnosov do oseb LGBT+ največkrat niso podrejene hipnim prelomom vojne in katastrof, temveč sedimentarnim plastenjem bojev in druženj, gradnjo prostorov solidarnosti in vidnosti skozi dne­ve, mesece, leta, desetletja," še poudarjajo ob festivalu, ki bo potekal na različnih lokacijah po Sloveniji in tudi v zamejstvu. Festivalski dogodki so se sicer v Ljubljani začeli že v četrtek. V Ljubljani bodo festivalske lokacije Slovenska kinoteka, Kinodvor in Kulturni center Q – Klub Tiffany. Festival pa bo s projekcijami segel še na Ptuj, v Maribor, Koper, Bistrico ob Sotli, Idrijo, Slovenj Gradec in Trst.

Izbor kratkih filmov bo v času festivala brezplačno dostopen na festivalski spletni strani, v festivalskem tednu pa bo potekalo tudi več obfestivalskih dejavnosti – pogovori s filmskimi ekipami in gosti festivala, okrogle mize in akcija Promocija knjige, v kateri povezujejo film in literaturo ter občinstvu delijo izvode knjig založbe Škuc.

Med festivalom, ki se bo sklenil 18. decembra, bo mednarodna žirija izbrala najboljši igrani film, svojo oceno bo podalo tudi občinstvo.