Gre za enega največjih umetniških dosežkov zgodnjega obdobja Sovjetske zveze, v katerem sta se združila filmsko mojstrstvo Sergeja Eisensteina in skladateljska virtuoznost Sergeja Prokofjeva. Film iz leta 1938 bodo v sklopu poletnega festivala v Bregenzu predvajali 15. avgusta, simfonike pa bo spremljal Frank Strobel. Strobel je tudi avtor zelo natančne in kritične rekonstrukcije glasbe Prokofjeva. Za to glasbo je bilo večkrat rečeno, da je vzporedni glasbeni scenarij. V njej se natančno izraža dogajanje v filmu. Velike ruske nižine so izražene v z otožnimi godali, zvonovi naznanijo prihod v srednjeveški Novgorod, bolj divji zvoki napovejo prizor v taboru tevtonskih vitezov in na bojišču.
Nad tevtonske viteze na zaledenelem jezeru
Film Aleksander Nevski govori o vojaškem spopadu med tevtonskimi vitezi, ki v imenu Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti v 13. stoletju napadejo mesto Pskov in ga opustošijo, in prebivalci Novgoroda. Slednje vodi Aleksander Nevski - v filmu ga igra Nikolaj Čerkasov, tudi dobitnik častnega naziva ljudski umetnik Sovjetske zveze -, ki kot spreten strateg v bitki na zaledenelem jezeru svoje ljudstvo popelje v zmago proti bolje opremljenim in številčnejšim Nemcem.
Snemanje na željo Josipa Stalina
Sergej Eisenstein je film Aleksander Nevski posnel po naročilu Josipa Stalina. Ta si je v času napetih odnosov med tedaj že nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo zaželel propagandnega filma, ki bi ljudi posvaril pred možnostjo nemške agresije na Sovjetsko zvezo. Preprosti ribič in v vseh ozirih 'ljudski človek' Aleksander Nevski naj bi bil vzor narodno zavednega Sovjeta. Celoten film je bil narejen kot alegorija aktualne politične situacije in v prvi različici scenarija se na čeladah tevtonskih vitezov celo pojavijo nacistični kljukasti križi.
Prav zaradi tesne povezanosti z resnično politiko je Eisensteinova mojstrovina skoraj končala v skladišču. Tam je nekaj let tudi v resnici tičala. Film je namreč povzdigoval boj ruskega naroda proti zavojevalskim Nemcem in ko je prišlo do sporazuma Ribbentrop-Molotov, ki je bil dogovor o nenapadanju med državama, ni bil več 'primeren' za predvajanje v javnosti. To se je spremenilo leta 1941, ko je Nemčija prekršila sporazum in tako kot v filmu napadla Sovjetsko zvezo. Film je prišel v kinodvorane in je hitro postal tudi najbolj priljubljeni Eisensteinov zvočni film.