Bollywoodske uspešnice torej uspešno nadaljujejo pohod po ameriških kinodvoranah. Tako uspešno, da bi pred kamere v Bollywoodu z veseljem stopil celo George Clooney.

V intervjuju za revijo Forbes je Clooney nedavno izjavil: "Trenutno indijski filmi v ZDA res še nimajo toliko gledalcev. A všeč so mi, ker so tako zabavni in narejeni s pozitivnim odnosom do filmske industrije." Clooney ne skriva, da je oboževalec filmov v hindujščini, in upa, da bodo nekoč v Severni Ameriki in Evropi še bolj priljubljeni.

V ZDA jih vidijo okoli sto letno
Bollywoodski filmi so si sicer že precej uspešno utrli pot v ZDA - na leto si jih Američani v kinu lahko ogledajo okoli sto, kar pa je še vedno malo v primerjavi s približno 3.000 filmi, narejenimi v Hollywoodu. Filmi v hindujščini so za zdaj največkrat na ogled le v tistih delih ameriških mest, kjer živi veliko priseljencev iz Indije in njihovih potomcev. Bolje se godi nekaterim drugim azijskim filmom, za katere ameriški distributerji presodijo, da bodo uspešno polnili blagajne. Kitajski kostumski fantazijski spektakel Prekletstvo zlate rože si je v ZDA mogoče ogledati povsod, film Jimova Džanga pa se bo, kot kaže, v zgodovino zapisal kot kitajski film z najuspešnejšim debijem - v enem koncu tedna je zaslužil več kot 12 milijonov dolarjev.

Romantika, petje in ples
Bollywood, ki domuje v indijskem velemestu Mumbaj, skupaj z nekaterimi drugimi večjimi indijskimi filmskimi središči na leto "izpljune" več filmov kot Hollywood in proda več vstopnic zanje. Bollywoodskih filmov ne obožujejo le Indijci, ampak jih imajo radi po vsej južni Aziji, na Bližnjem vzhodu, v nekaterih delih Afrike in jugovzhodne Azije in povsod, kjer živi veliko Indijcev - tudi nekatera evropska mesta imajo kinematografe, v katerih vrtijo le uspešnice iz Mumbaja. Bollywood že dolgo stavi predvsem na "družinske filme", ki v kino zvabijo vso družino - največkrat gre za romantične muzikale in komedije. V zadnjih letih pa delajo tudi vse več filmov, ki so namenjeni različnim družbenim skupinam, saj producenti ugotavljajo, da imajo Indijci, ki živijo na podeželju, drugačen filmski okus kot njihovi "urbani" rojaki, indijski izseljenci pa najraje gledajo ljubezenske zgodbe prav o indijskih izseljencih.