Na prvem filmskem festivalu o ponudnikih spolnih storitev bodo v treh dneh prikazali devet filmov iz Hongkonga, Tajvana, Indije in ZDA, katerih skupna točka je življenje prostituirancev. Kot je dejala Elaine Lam iz skupine Zi Teng, ki festival gosti in v kateri so združeni ponudniki seksualnih storitev, si večina v konzervativni kitajski družbi misli, da je prostitutkam samo do denarja in da so vsi v najstarejši obrti na svetu povezani z mafijo, zato je skrajni čas, da jim dajo priložnost, da povedo svojo zgodbo.

Stereotipov je bilo dovolj
Nekatere filme so tako posneli kar prostituiranci sami, gledalci festivala, na katerem so bile nekatere projekcije razprodane že vnaprej, pa bodo spoznali tudi "neveste po pošti", ki prihajajo s Tajvana, in Carol Leigh, ki je v ZDA ena izmed vodilnih bork za pravice ponudnikov spolnih storitev. Pri tem so si organiziatorji prizadevali na festival uvrstiti filme, ki rišejo alternativno sliko stiliziranih in stereotipnih portretov prostitutk v mainstreamovski kinematografiji.

Kurba ali Madonna
Po mnenju selektorice Jau Čing, ki na hongkonški univerzi predava kulturne študije, si namreč večina mainstreamovskih režiserjev ne pusti kaj dosti svobode pri upodobitvah prostitutk, ki jih znajo na film prenesti le kot "kurbo ali Madonno", gledalci pa jih spoznajo kot žrtve ali rablje.

Tudi prostitutke morajo preživljati svojo družino
Z dokumentarci naj bi tovrstne predstave o prostitutkah začeli izkoreninjevati iz predstav "običajnih" ljudi. Namesto tega naj bi gledalci s perspektive seksualnih delavcev samih spoznali njihov vsakdan. "Le malo filmov govori specifično o njihovi službi ali odnosu, ki ga imajo z družbo kot ponudniki spolnih storitev. (Prostitutke) želijo le preživeti svojo družino, tako kot druge matere, zato je njihovo dojemanje samih sebe in raven samospoštovanja precej drugačna," je pojasnila Čingova.