Bruce Dickinson je že v osemdesetih, ko so Iron Maiden doživljali svoj prvi vrhunec slave, dokazal, da je mož, ki veliko ve. V besedilih skupine namreč pogosto naletimo na reference iz zgodovine, religijskih gibanj in umetnosti. Foto: EPA
Bruce Dickinson je že v osemdesetih, ko so Iron Maiden doživljali svoj prvi vrhunec slave, dokazal, da je mož, ki veliko ve. V besedilih skupine namreč pogosto naletimo na reference iz zgodovine, religijskih gibanj in umetnosti. Foto: EPA
Bruce Dickinson: The Chemical Wedding
Bruce Dickinson je leta 1998 pod naslovom The Chemical Wedding izdal samostojni album, navdih za katerega je med drugim našel v filozofiji Williama Blaka.

Na filmskem festivalu v Cannesu bodo premierno predstavili grozljivko Chemical Wedding (Kemična poroka), za katero je izvirni scenarij prispeval ravno pevec skupine Iron Maiden. Film režiserja Juliana Doyla - ta je sodeloval tudi pri pisanju scenarija - je nadnaravni triler o cambriškem profesorju Haddu, reinkarnaciji zloglasnega okultista Aleisterja Crowleyja. Menda najbolj zlobnega Britanca vseh časov je odigral Simon Callow.

Verski radikalizem Williama Blaka
Dickinson, ki se bo osebno udeležil festivala, je za film napisal tudi glasbo. Z njegovo glasbeno dejavnostjo pa je film povezan še na drug način. The Chemical Wedding je bil tudi naslov samostojnega albuma, ki ga je Bruce Dickinson izdal leta 1998, torej v obdobju, ko si je Dickinson po odhodu iz skupine leta 1993 prizadeval za zagon samostojne kariere. Že pri snovanju tega albuma se je Dickinson ukvarjal s temami, ki so v ospredju filma Chemical Wedding. Eden od navdihov za album je bil britanski pesnik in slikar William Blake.

Blake (1757-1827) je prispeval enega najbolj drznih in škandaloznih napadov na konvencionalno religioznost. V znamenitem delu The Marriage of Heaven and Hell (Poroka nebes in pekla) je Blake zanikal možnost ločenega obstoja telesa in duše, zaradi česar se je tudi 'znesel' nad teološkim obsojanjem mesenosti in tuzemskih užitkov. Enako tuja mu je bila sofisticirana in običajnemu človeku nerazumljiva teologija, ki je opravičevala bolečino kot nekaj vzvišenega, priznavala obstoj zla in dopuščala odkup za krivice prek spovedi in nakupa odpustkov.

Navdih je našel pri rožnokrižnikih
Kljub močni naslonitvi na Williama Blaka, pa naslov z njegovo mislijo nima dosti zveze. Bruce Dickinson ga je namreč povzel iz manifesta ezoteričnega reda rožnokrižnikov z naslovom Chymische Hochzeit Christiani Rosencreutz anno 1459 (Kemična poroka krščanskih rožnokrižnikov iz leta 1459).