umetnik," je povedala 72-letna režiserka Suzanne Osten, ki je imela konflikten odnos z Ingmarjem Bergmanom vso svojo kariero, vendar po njenih besedah nihče ni nikoli dvomil o njem kot umetniku.

V pripravi je namreč film po Bergmanovem scenariju, ki so ga pred nekaj leti odkrili v umetnikovem arhivu. Besedilo, naslovljeno 64 minut z Rebeko, govori o seksualni in socialni revoluciji v 60. letih. Režiserka Suzanne Osten je besedilo 6. novembra premierno že predstavila v obliki radijske igre, film pa bo posnela leta 2018, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Odkritje neznanega, a dokončanega scenarija Ingmarja Bergmana bi lahko primerjali z odkritjem Hemingwayevega rokopisa, če ne celo Shakespearovega," je dejal vodja Fundacije Ingmar Bergman Jan Holmberg. Bergman je dotični scenarij napisal, ko je bil star 51 let, odkrili pa so ga leta 2002, ko je svoja dela podaril tej fundaciji in je bil med na tisoče pismi, scenariji in fotografijami.

Čustveno odtujena posameznica v iskanju svobode
V omenjenem scenariju je Bergman glavno junakinjo portretiral kot čustveno odtujeno učiteljico gluhonemih, ki v turbulentnih 60. letih preteklega stoletja išče seksualno in politično svobodo. Poročena Rebeka obišče seksklub, ko je noseča, in se odloči, da zapusti svojega moža, piše v rokopisu, ki se dotika homoseksualnosti, poželenja, krivde in duševnega trpljenja. Bergman, znan kot introvertiran in konservativen ustvarjalec, je v njem prikazal seksualno in socialno revolucijo. Po Holmbergovem mnenju je s tem kot "zrel umetnik na vrhuncu" - ki je bil tudi sicer znan po tematiziranju smrti, osamljenosti in preizpraševanju lastne vere - ustvaril eno svojih mojstrovin.

Zahteve industrije zaustavile nastanek filma
Sprva je bilo načrtovano, da bi šlo za sodelovanje s še dvema režijskima velikanoma, Federicom Fellinijem in Akiro Kurosawo, a je zadnji iz neznanih razlogov odpovedal. Bergman in Fellini sta leta 1968 podpisala pogodbo za Hollywood, ker pa se italijanski režiser ni držal dogovora, bi režijo filma nazadnje podpisal Bergman. Ameriška filmska industrija je sicer zaradi pojava in prevlade televizije v 60. letih in posledično izgube dobička začela iskati navdihe v evropski kinematografiji.

Po Holmbergovih besedah obstaja korespondenca med Bergmanom in producenti, ki kaže na "razdraženo ozračje", v kateri so vodilni nenadoma želeli, da bi bil film daljši in da bi ga preoblikovali v TV-serijo. Vendar po njegovem mnenju tega scenarija, ki vsebuje "številne drzne prizore spolnosti, homoseksualnosti in nasilnega seksa", v 60. letih na ameriški televiziji ne bi nikoli prikazali. Suzanne Osten, s katero je bil Bergman torej na nasprotnih bregovih, pa bo zdaj ponudila "feministično reinterpretacijo Bergmana", je še dodal vodja fundacije.

Ingmar Bergman, sicer sin luteranskega pastorja, se je rodil leta 1918 v Uppsali. Da je bil deležen stroge verske vzgoje, je opaziti tudi v njegovih filmih. Med znanimi so Divje jagode, Kriki in šepetanja, Persona ter Fanny in Alexander, ki je leta 1984 osvojil štiri oskarje, med drugim za najboljši tujejezični film. Umrl je leta 2007, svoj zadnji film (Saraband) pa je posnel štiri leta pred tem.