Po Prehodu Borisa Palčiča gre namreč za še en celovečerni prvenec, tokrat gledališkega veterana Vita Tauferja, ki se je po 80 predstavah in šestih operah odločil posneti tudi film. Gre za priredbo njegove gledališke igre To ti je lajf, ki jo je pred tremi leti režiral v Celju, v njej pa so nastopali tudi isti igralci. Film so snemali sočasno s predstavo, saj so en dan igrali v gledališču, drugi dan pa stali pred kamerami.

Na premieri v Koloseju so se poleg ustvarjalcev predstavili tudi najstniki, ki so bili vir navdiha za scenarij. Kot je povedala scenaristka predstave in filma Tina Kosi, so namreč besedilo razvijali skupaj z dijaki, ki so z videnim več kot zadovoljni.

Na predstavitvi je vprašanje naneslo tudi na dilemo, ki se postavlja v filmu - kako bi se odločili, če bi sami bili noseči kot najstniki. Kosijeva, ki vodi tudi Slovensko ljudsko gledališče v Celju, je na to vprašanje nemudoma odgovorila: "Jaz sem bila, odločila sem se za najstniško nosečnost, in moj sin sedi tamle v dvorani."

Taufer: Igro smo skrajšali
Na vprašanje, zakaj se je šele zdaj lotil filma, je režiser za MMC povedal, da je čakal na pravo priložnost. Glede priredbe igre za film je pojasnil, da jo je bilo treba prilagoditi drugemu mediju, kar je bilo predvsem v rokah igralcev, prav tako pa so besedilo igre skrajšali, da je bila dramaturško primernejše za film.

Zanimalo nas je tudi, zakaj najstnike v filmu igrajo starejši profesionalni igralci. Taufer je pojasnil, da je videl mnogo ameriških filmov, kjer tudi še bolj očitno igrajo vloge mlajših starejši, kar pa ga ni prav nič motilo, saj je to sprejel kot konvencijo. Starejši igralci naj bi filmu dali tudi neko dodatno razsežnost.

Prav tako po njegovem mnenju bolj zapletena psihološka stanja, ki jih zahtevajo te vloge, lahko tako, kot je treba, odigrajo le pravi igralci. Ali je res tako, pa se lahko prepriča vsak sam z ogledom filma.

Tjaša Železnik: S Taro sem našla nekaj skupnih točk
Tjaša Železnik je za MMC dejala, da ima Tara sicer drugačno življenjsko zgodbo od njene, a je vseeno našla nekaj skupnih točk. Poleg tega pa se je že predtem pripravljala na enako vlogo tudi za gledališko predstavo. Med gledališčem in filmom zanjo ni bil velik preskok, saj je bila tudi igra enaka. Ali je film bolj za starejše ali mlajše, pa je Železnikova odvrnila, da je za oboje, lahko še bolj za najstnike, ker so to njihove zgodbe.

Začetek s filmsko klapo
Film se, nenavadno, začne še s filmsko klapo v kadru tik pred začetkom snemanja. Igralci so ta uvod pojasnili z besedami, da je Taufer že veliko časa čakal na priložnost, da izreče besede: "Tišina, akcija!" Film je na Festivalu slovenskega filma prejel nagrado filmskih kritikov za najboljši film, Renato Jenček pa je postal Stopov igralec leta.

Zgodba najstnikov v Celju
Zgodba sicer kaže življenje najstnikov in mladostnikov v urbanem okolju Celja. Glavni protagonisti Tara (Tjaša Železnik), Vlado (Aljoša Koltak), Ana (Minca Lorenci) ter Tarin oče (Renato Jenček) in Vladova mama (Jagoda Tovirec) so ujeti v mrežo medsebojnih odnosov in se spoprijemajo z vprašanji generacijske razklanosti, osamljenosti, alkoholizma, brezperspektivnosti, občutkov brezupne utesnjenosti v majhnem mestu, težav v šoli, službi in življenju nasploh, prvih seznanjanj s spolnostjo, iskanjem identitete, težavnosti vzgoje ter odraščanja v razpadlih družinah in svetu novih vrednot, kjer je glavna vrednota pravzaprav to, da ni nobenih vrednot.

Kot so opisali ustvarjalci, je okolje filma za slovenske razmere srednje veliko, tranzicijsko, hitro razvijajoče se slovensko mesto, v katerem je mogoče najti univerzalne urbane elemente svetovne globalne vasi in menda največ kvadratnih metrov trgovskih prostorov na prebivalca v tem delu Evrope. "Tu najdemo vse in nič. Celje je prototip potrošniške civilizacije in iz takega okolja skoraj ni mogoče prav nikamor več pobegniti."

Kako se bo odločila Ana?
Vlado je pred dvema letoma prebolel anoreksijo in živi sam z materjo, Tarin oče je alkoholik. Dogodki se dodatno zapletejo, ko Tarina najboljša prijateljica Ana zanosi z Vladom, s katerim je šla v posteljo samo za šalo. Pritiski okolice in družine, ki želi, da Ana splavi, so veliki, tako da se mora Ana spopasti z odločitvijo za rojstvo otroka ali proti rojstvu, z odločitvijo, na katero nikakor ni pripravljena oziroma na katero jo zaradi hitrega načina življenja in pomanjkanja časa nihče od starejših ni pripravil.

B. K. / M. K.