Če se na začetku izognemo običajni pripovedi o številu prodanih kart in številu predvajanjih filmov in se pomudimo pri nekoliko bolj zabavnih podatkih, povejmo, da so obiskovalci dvanajst dni trajajočega festivala 'pospravili' tono jabolk, popili 10.000 plastenk vode in 600 pločevink energetske pijače.

Zdi se veliko, vendar pa je treba vedeti, da je bilo za Liffe letos prodanih kar 46.800 vstopnic, namenjenih za ogled 110 filmov. Od tega je bilo 17 kratkih. Filmi so bili predvajani na 272 projekcijah, od katerih se jih je bilo letos, ko je festival tako kot lani potekal tudi v Mariboru, 24 v štajerski prestolnici. Zanimivo je, da si je obiskovalec festivala v povprečju ogledal 4,14 filma. Zdi se, da festival, za katerim kot programski vodja že dve leti stoji Simon Popek, opravlja tudi vzgojno funkcijo oziroma da slovensko mladino vzgaja v kritično filmsko občinstvo. Na festivalu se je namreč mudilo več kot 9.000 dijakov in študentov.

Še ena priložnost za vse zamudnike
Liffe je poleg domače pritegnil tudi številno tujo novinarsko srenjo. O dogajanju na rdeči preprogi v podhodu Maximarketa in v ljubljanskih mestnih dvoranah so namreč poročila romala v več kot dvanajst tujih držav, akreditiranih pa je bilo 149 domačih in tujih novinarjev. Liffe je tako za nami. A ne povsem ... Že danes ob 19.00 bodo namreč v Kinodvoru za vse 'zamudnike' predvajali dobitnika nagrade vodomec za najboljši festivalski film. To je zaporniška drama Lakota britanskega režiserja Steva McQueena. V torek ob 21.00 pa sledi še projekcija najboljšega filma po izboru občinstva. Tudi ta povzema resnične dogodke. Gre za zgodovinsko-politično dramo Katyn poljskega režiserja Andrzeja Wajde, ki nas sooči z dogodkom, ki se je v zgodovino vpisal kot katinski pokol. Šlo je za množični pokol poljskih oficirjev ter nekaterih poljskih intelektualcev in civilnih vojnih ujetnikov. Pokol se je zgodil na predlog zloglasnega vodje sovjetske tajne policije Berije, ki je predlagal 'obglavitev' poljskega vojaškega vrha. Grobove so odkrili nemški nacisti in Sovjetska zveza je krivdo za pokol dolgo pripisovala nacistom. Šele v devetdesetih je nova ruska oblast tudi javno prevzela odgovornost.