Direktor beneškega filmskega festivala Marco Müller je izbor Bernarda Bertoluccija za osrednjega lavreata beneškega filmskega festivala pojasnil z besedami: "Bertolucci je eden največjih sodobnih režiserjev. Njegova dela, ki prebivajo med poezijo in zgodbo, so močno zaznamovala zgodovino filmske umetnosti." Festival bo potekal med 29. avgustom in 8. septembrom - Bertolucci bo priznanje prejel prav ob sklepu festivala -, posebnost letošnje izdaje pa je med drugim sestava žirije. V njej bodo letos sedeli zgolj režiserji, predsedoval pa jim bo kitajski režiser Žang Jimou.
Oče Bertolucci Pasoliniju, Pasolini sinu BertoluccijuBernardo Bertolucci je del italijanskega filma vse od leta 1961. K filmu ga je tedaj pravzaprav "spravil" oče, založnik, ki je izdal prvi roman Piera Paola Pasolinija. Režiser je v znak hvaležnosti mladega - tedaj je imel 21 let - Bernarda v svojo ekipo sprejel kot svojega prvega asistenta. Tudi drugi veliki italijanski režiserji šestdesetih let so vsaj malo pripomogli k hitremu uspehu Bernarda Bertoluccija. Italijanski film je namreč v šestdesetih dosegel veliki preboj v svetu in ravno zaradi tega slovesa so bila tudi mladim italijanskim filmarjem odprta številna vrata.
Zadnji tango v Parizu za prvo nominacijo
Svoj prvi film je Bertolucci, ki je sicer študiral na Fakulteti za sodobno literaturo Univerze v Rimu, posnel leta 1962. To je bila kratka kriminalka o umoru prostitutke z naslovom La commare secca. Prvi veliki Bertoluccijev uspeh pa se je dogodil deset let pozneje. Leta 1972 je navdušil z Zadnjim tangom v Parizu, za katerega je sam napisal tudi scenarij in v katerem sta glavni vlogi odigrala Marlon Brando in Maria Schneider. Bertolucci je dobil svojo prvo nominacijo za oskarja za režijo, na kipec pa je moral čakati še petnajst let.
Delovna mrzlica ga ne muči
Leta 1987 je končno dosegel triumf in za lirični zgodovinski film Zadnji kitajski cesar dobil oskarja. Film je prejel kar devet oskarjev. Čeprav je po tem dogodku "povpraševanje" po Bertolucciju še naraslo, je režiser ostal zvest svojemu slogu. Snemal je malo, a je tedaj v kinematografe poslal toliko boljše izdelke. Od leta 1987 do danes se je tako zvrstilo le pet celovečernih projektov: Čaj v Sahari (Sheltering Sky, 1990), Mali Buda (Little Buddha, 1993), Plešem sama (Stealing Beauty, 1996), Oblegani (Besieged, 1998) in Sanjači (The Dreamers, 2003). Nadaljevanje? Za leto 2010 je napovedan film Bel canto po romanu Ann Patchett z istim naslovom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje