Potem ko je Padilhov film Tropa de Elite buril duhove s prikazovanjem nasilja na ulicah Ria de Janiera in pokvarjene policije, ter prejel precej mešane kritike, se je režiser lotil drugačnih oblik nepravičnosti brazilske realnosti. Posnel je dokumentarni film z naslovom Garapa o revščini.

Preprosto o revščini
Čeprav je Brazilijo nedavno zajel t. i. ekonomski bum, ki je pomagal milijonom Brazilcem iz revščine, še vedno 10 milijonov prebivalcev te južnoameriške države živi v strahu pred lakoto. Večina jih živi na severovzhodu, daleč stran od modernega sveta. Režiser je s filmom želel k življenju obuditi statistike, ki pričajo o revščini in jih prikazati v intimnem, preprostem vsakdanjem okolju treh družin iz severovzhoda, ki se vedno znova bojujejo za vsakdanji kruh.

V nasprotju z brutalnimi in hitrimi posnetki v Berlinu nagrajenega filma je dokumentarec Garapa posnet z ročnimi kamerami v črno-beli tehniki brez glasbene podlage.

"Želel sem posneti čim bolj preprost film, skoraj brez alegorij in informacij, ki se ne bi dotikale treh družin," je povedal Padilha in še dodal, da si bo verjetno marsikdo ob ogledu filma mislil, da gre za zelo stare posnetke. Ampak gledali bodo le tisto, kar se dogaja danes.

Sladkana voda namesto mleka
Naslov Garapa izhaja iz imena pijače narejene iz sladkorja in vode, ki jo pijejo revni otroci, ko nimajo mleka. Idejo za film pa je dobil pred štirimi leti, ko je predsednik Luiz Inacio Lula da Silva začel širiti program za zaščito družin. Padlihov film pa prikazuje kako so se nekatere družine znašle v razpokah tega program, ki se je sicer v drugih državah izkazal za uspešnega. Ena izmed treh družin, se tako ni uspela prijaviti k programu, ker niso imeli vseh potrebnih dokumentov.

Padilha že pripravlja nov dokumentarni film o tujih antropologih, ki so sredi 60-ih let prejšnjega stoletja delali z amazonskimi Indijanci iz plemena Janomami.