si je dolgo želela filmsko upodobitev prave podobe Virginie Woolf, nezadovoljna s filmom Ure do večnosti, ki pisateljico portretira predvsem v luči njene depresije, je po več kot dveh desetletjih od nastanka dramskega besedila in gledališke premiere le dočakala začetek filmskega projekta o prijateljstvu in romantični povezanosti Virginie Woolf in Vite Sackville-West.

Najočarljivejše ljubezensko pismo
Ljubezen med pisateljicama in članicama kolektiva Bloomsbury, v katerem so se zbirali angleški pisatelji, intelektualci, filozofi in umetniki, se je začela leta 1922 in trajala približno desetletje, a prijateljstvo sta ohranili vse do smrti Virginie Woolf leta 1941. Woolfova je partnerici posvetila tudi roman Orlando, prvič objavljen leta 1928, navdihnjen prav z burno družinsko zgodovino aristokratske pesnice in romanopiske Vite Sackville-West. Roman je neverjetna biografija osebe, ki doživi skrivnostno spremembo spola in se nato ne postara, zgodba, ki se razteza od 16. do 19. stoletja, in je bila navdušujoče sprejeta tako z vidika eksperimenta v literarni formi kot tudi v vlogi feministične klasike (istoimensko filmsko upodobitev je doživela leta 1992 s Tildo Swinton v glavni vlogi).

"Celotni Vitin vpliv na Virginio je vsebovan v Orlandu, najdaljšem in najbolj očarljivem ljubezenskem pismu v literaturi, v katerem raziskuje Vito, jo pošilja v različna stoletja, premetava od enega spola do drugega, se igra z njo, jo oblači v krzno, čipko in koralde, jo draži, se spogleduje z njo in spušča tančico skrivnosti," je povedal sin Vite Sackville-West Nigel Nicolson.

Potrpežljivo čakanje
Film Vita in Virginia bo nastal po adaptaciji istoimenskega dramskega besedila Atkinsove, ki je bil premierno uprizorjen leta 1992, tri leta po tem, ko je Atkinsova, sicer igralka, odšla na svetovno turnejo z odrsko adaptacijo zbranih predavanj Virginie Woolf. Igralka je dramsko besedilo priredila v filmski scenarij že leta 2000, le malo preden je v Urah do večnosti prevzela eno izmed manjših vlog.

A film, ki ga je Stephen Daldry posnel po romanu Michaela Cunninghama, je ni navdušil. Natančneje, že scenarij je ni prepričal, zato je dvomila, ali naj vlogo sploh sprejme. Veselilo jo je, da bodo gledalce spomnili na inteligentno pisateljico in veliko osebnost, a jo je motilo, da je v filmu v ospredju predvsem njena depresivnost. Ne da je njen portret napačen, a je močno selekcioniran. "Ko sem prvič dobila scenarij, sem ga vrgla čez celo stanovanje. Nato sem si rekla, prav, razburila si se. Ampak film bo posnet v vsakem primeru, zato stisni zobe, pojdi na snemanje, druži se z Meryl Streep in odjebi vse. In to sem storila," je povedala o svoji odločitvi ob povabilu na snemanje.

Film je bil uspešen, a občutek, da ni bilo povedano nekaj pomembnega, je pri Eileen Atkins ostal in ta vidik zgodbe bo postal osrednja zgodba filma, ki ga bo režirala Chanya Button, mlada režiserka, ki je s celovečernim prvencem Burn Burn Burn lansko jesen navdušila občinstvo filmskega festivala v Londonu.