Ob tem spomni na Hitlerjev govor proti Judom leta 1933 v tovarni Siemens, "v katerem jih sicer niti z eno besedico ne omeni, pa vsi vedo, da govori o njih. Dve leti za tem so izšli Nürnberški rasni zakoni, kmalu za tem je izbruhnila 2. svetovna vojna." Ali bi bil ta govor dandanes prepoznan kot sovražni? Dr. Petrovec meni, da v Sloveniji ne.

Kaj sploh je sovražni govor? Univerzalne definicije ni. Lahko gre za sociološko ali filozofsko vprašanje, največkrat pa se o njem razpravlja na področju prava. Slovenska zakonodaja termina sovražni govor sicer ne uporablja, toda Ustava RS v 63. členu prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti. Podobna dejanja pa kot kazniva opredeljuje tudi Kazenski zakonik v 297. členu.

A ne glede na to, ali policija, tožilstvo in sodišča pozivanje k izgonu migrantov, iztrebljanju manjšin, uporabo neonacističnih simbolov in podobno v posameznih primerih prepoznajo kot kaznivo dejanje, se moramo na širjenje sovraštva odzivati tukaj in zdaj, kot družba, kot posamezniki. Če nekaj ni kaznivo, še ne pomeni, da je moralno in družbeno sprejemljivo, in ne smemo pustiti, da bi postalo.

Tudi v Sloveniji primerov sovražnega govora ni malo. Ta se lahko pojavlja v različnih oblikah, opozarja zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Lahko gre za sovražne grafite proti ljudem zaradi njihove veroizpovedi, ljudi lahko nadlegujejo, v javnih prostorih nadirajo varnostniki, osebje. "Tako kot druge evropske države živimo v okolju, kjer si ljudje javni prostor jemljejo za to, da verbalno obračunavajo, ponižujejo tiste, ki jim je njihovo sovraštvo namenjeno." Ob tem še dodaja, da s tišino in neodzivnostjo sodelujemo pri tem verbalnem linčanju ljudi, poniževanju, tudi povzročanju bolečin.

Širjenje sovraštva ni nekaj novega, se pa to zaradi digitalnih medijev in družbenih omrežij danes precej hitreje širi kot nekoč. Tudi za to je tu prijavna točka Spletno oko, ki deluje že 12 let in omogoča anonimno prijavo domnevno nezakonitih vsebin na internetu, konkretno spolnih zlorab otrok in sovražnega govora. Kot pravi koordinator prijavne točke Andrej Motl, so prejeli že 17.300 prijav, od tega so jih kakih 600 posredovali policiji. Kadar ni šlo za kaznivo dejanje po 297. členu Kazenskega zakonika, pa so uporabnikom svetovali, kaj lahko storijo in kako še lahko ukrepajo.

Da je odzivanje na sovražni govor nujno, je prepričan tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Nanj je treba odreagirati takoj in tam, kjer se zgodi, dodaja. Če je to v politiki, mora odreagirati politika, če se zgodi v javnosti, se mora odzvati javnost. Slovenija namreč redno dobiva opozorila mednarodnih ustanov, da premalo naredimo na področju sovražnega govora. Ta bi moral biti natančneje določen in tudi sankcioniran.

Pravica do svobode govora ne ščiti sovražnega govora
Sovražni govor je prevečkrat zaščiten tudi zaradi ščitenja pravice do svobode govora. Ta je sicer izredno pomemben demokratičen postulat, ni pa absoluten, nas spomni dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Svoboda govora je omejena že z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter tudi z našo ustavo in zakonodajo. Tako poznamo kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime, ki prepoveduje opravljanje in obrekovanje, prepovedano je žaljenje drugega, sramoti Republiko Slovenijo in njenega predsednika itd.
Sovražni govor ponižuje ljudi in njihovo dostojanstvo. Spodbujanje nasilja in sovraštva pa lahko vodi v pravo nasilje, vojne ali celo genocid. Sovražni govor je treba zato prepoznati, se nanj odzvati in ga nikakor ne opravičevati, kar velja tako za ustanove, politiko, medije kot tudi za vsakega izmed nas.