Prvi Nosferatu - resnični igralec Max Schreck, čudak iz starega 'kloštra', bitje iz Karpatov? Foto:
Prvi Nosferatu - resnični igralec Max Schreck, čudak iz starega 'kloštra', bitje iz Karpatov? Foto:
Max Schreck
Igralec Max Schreck je igral do smrti leta 1936, a velikega uspeha, ki je dosegel z Nosferatujem, ni ponovil.
F. W. Murnau
Je F. W. Murnau Maxu Schrecku zares obljubil igralko Greto Schröder kot plačilo za nastop v filmu? Ali pa je to zgolj legenda?

Odgovor poskuša poiskati nova biografija o igralcu Maxu Schrecku, ki je leta 1922 v filmu Nosferatu, eine Symphonie des Grauens (Nosferatu - simfonija groze) F. W. Murnaua tako zelo prepričljivo upodobil krvosesa Nosferatuja. Delo Max Schreck - Gespenstertheater (Max Schreck - gledališče duhov) Stefana Eickoffa ni prvo, ki namiguje, da je bilo z igralcem, ki je snemal le ponoči, nekaj narobe. Čeprav knjiga podaja dokaze, da se Schreck ni 'pojavil' kar naenkrat, ampak je že prej igral na odru, ostaja dejstvo, da se je na snemanju na Karpatih zgodilo več nepojasnjenih nesreč.

Prodana igralka Greta Schröder
Najbolj 'sočno kost za glodanje' pa je priskrbel kar režiser Murnau oziroma do danes ohranjeni dialog med Muranuom in njegovim kamermanom F. A. Wagnerjem. Po zapisu v časopisu Die Welt naj bi Murnau Wagnerju zaupal, da je Schrecka odkril v nekem starem samostanu in da mu je v zameno za nastop v filmu obljubil večno življenje in Greto: prelestno Greto Schröder, igralko, ki je v filmu upodobila žensko, v katero se Nosferatu zaljubi.

Nenavadne usode Schreckovih sodelavcev
Nič manj sumljiva niso druga pričevanja o dogajanju na snemanju. Schreck naj bi tako na prizorišču snemanja pograbil netopirja in mu pred celotno ekipo izsesal kri. Poleg tega je številne, ki so sodelovali pri filmu, pozneje doletela nenavadna usoda. Murnau je umrl v avtomobilski nesreči, katere vzrok nikoli ni bil pojasnjen. Za producentom Albinom Grauom se je izgubila vsaka sled; domnevno je umrl v koncentracijskem taborišču Buchenwald. Scenarist Henrik Galeen je pobegnil v tujino in prav tako izginil, snemalec Wagner pa je na nekem snemanju tako nesrečno padel, da si je zlomil tilnik.

Zaton (domnevno) briljantnega igralca
Še bolj sumljivo je to, da Maxu Schrecku velikem uspehu v Nosferatuju navkljub ni bila usojena bleščeča kariera. Nastopal je še, vendar si z drugimi vlogami ni utrdil slovesa briljantnega igralca, ki se zmore povsem zliti z vlogo. Je bil Max Schreck, ki je odigral Nosferatuja, tisti Max Schreck, ki mu je leta 1923 kritike še uspelo navdušiti z vlogo v socialni drami Die Straße (Cesta) režiserja Karla Grüneja, ki se je pozneje posvetil predvsem igranju na majhnih komornih odrih in ki mu do smrti leta 1936 ni bila več dodeljena velika filmska vloga? Ali pa je šlo za veliko prevaro, za Murnauovo zakulisno kupčijo, s katero je ime resničnega igralca uspel povezati z nekom, ki je bil primeren za eno samo vlogo; za vlogo, ki je bila pravzaprav vloga njegovega življenja?

Zgleden popis kariere. Čigave?
O kom torej zares govori knjiga, med pisanjem katere je Stefan Eickoff pretaknil arhive mnogo nemških gledališč? Zares je Eickoffu uspelo natančno popisati karierno pot Maxa Schrecka, leta 1879 v Berlinu rojenega in v tamkajšnjem državnem gledališču (Berliner Staatstheater) izšolanega igralca. Poglavje o Maxu Schrecku kot Nosferatuju, nočnemu stvoru s pajkastimi prsti, anemično bledico in nenehno blodečimi očmi, pa ostaja nedorečeno. Predvsem zato, ker na začetku dvajsetih še ni bilo utečene tradicije intervjujev s filmskimi ustvarjalci, zaradi česar se do danes tako rekoč ni ohranil noben pravi zgodovinski dokument, nobeno prvoosebno pričevanje o tem, kaj se je dogajalo v Karpatih med nastajanjem verjetno najznamenitejšega vampirskega filma vseh časov.

Polona Balantič