Oglas
Meirelles, ki je več kot leto študiral roman Slepota portugalskega pisatelja Joséja Saramaga, načrtuje kar dva s Shakespearjem povezana projekta. Lotil se je že snemanja televizijske serije o shakespearijanski gledališki skupini v krizi, za svoj naslednji film pa je izbral sodobno priredbo zgodnje Shakespearjeve komedije Ljubezni trud zaman (Love's Labour's Lost). Je že tako, da več kot prebereš Shakespearja, še več ga želiš prebrati oziroma po Meirellesovih besedah: "Več kot prebereš, več želiš prebrati. Vsaka vrstica je poezija zase, vsaka vsebuje filozofijo, globoko razumevanje tega, kdo smo."
brazilskim filmarjem Jorgejem Furtadom, ki je dramo enkrat že priredil in po njej posnel brazilski film. Tokrat bo dogajanje postavljeno v New York in London 21. stoletja; v teh dveh svetovnih metropolah se znajde brazilski študent Shakespearja, ki se sam zaplete v 'shakespearijansko' peripetijo. V njej je udeležena tudi arabska študentka, ki Brazilca povsem očara.Shakespeare za trenutke, ko potrebuješ nekaj 'lahkega'
Meirelles je svoje navdušenje nad Shakespearjem pojasnil tudi z mislijo na svoje prejšnje projekte. Vse od štirikratnega nominiranca za oskarja, filma Božje mesto, s katerim se je Meirelles pravzaprav uveljavil na svetovnem filmskem prizorišču, se je namreč režiser srečeval s hudimi socialnimi in političnimi temami. Shakespeare se mu zato zdi skoraj lahkotno, predvsem pa kratkočasno berilo, katerega kakovost je seveda tudi njegova večna aktualnost.
Komedija Ljubezni trud zaman se je tako kot druga znana Shakespearjeva dela že večkrat znašla na filmskem platnu. Prvič se je to zgodilo še v času nemega filma, natančneje leta 1911, ko je komedijo na filmski trak prenesel Arthur Hotaling, sicer režiser več kot 130 filmov. Pravzaprav to ne drži povsem; že leta 1899 je nastala prva filmska priredba komedije o ljubezenskih zapletih v kraljestvu Navarra, vendar pa je o produkciji danes znanega le malo.
V izogibanje usodi Kennetha Branagha
Najznamenitejša obdelava leta 1598 prvič objavljene komedije pa je tista, ki jo je leta 2000 predstavil veliki ljubitelj in poznavalec Shakespearja, angleški igralec in režiser Kenneth Branagh. Odzivi na produkcijo so bili zelo mešani, filma pa Branagh nikakor ne more šteti za enega svojih večjih uspehov. Po klasični komediji je namreč posnel muzikal v slogu razkošnih kostumskih muzikalov iz tridesetih, posodobil pa je tudi samo zgodbo. Menda zato, da bi jo bolj približal širšemu občinstvu. To mu ni povsem uspelo, obenem pa je odvrnil tudi številne bolj konservativne navdušence nad Shakespearjem, ki so jim razne 'umetniške mahinacije' z delom velikega renesančnega dramatika zelo nevšečne. Zato lahko že vnaprej rečemo, da se tudi Fernando Meirelles s svojo sodobno priredbo komedije podaja na spolzka tla.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje