Najbolj prava Knjiga o džungli

Še ena filmska priredba romana Rudyarda Kiplinga

V Indiji rojeni Rudyard Kipling je v Knjigi o džungli strnil zgodbe, ki jih je spisal po pripovedih tistih, ki so se v džunglo zares podali. Nekaj malega raziskav pa je opravil tudi sam.

Zgodbe Rudyarda Kiplinga so kot snov za svoje risane filme že večkrat uporabili tudi pri Disneyju.

S filmi, ki so jih po zbirki zgodb Knjiga o džungli posneli v devetdesetih, so bili kritiki po večini hudo nezadovoljni.

Zadnji veliki projekt Johna Downerja je bil Pride (Ponos), film o zaljubljeni in neubogljivi levinji.

Knjigo o džungli so že nekajkrat prenesli na film, a šele novi film naj bi bil tak, kakršnega bi si želel pisatelj Rudyard Kipling.

V Indiji rojeni Rudyard Kipling je v Knjigi o džungli strnil zgodbe, ki jih je spisal po pripovedih tistih, ki so se v džunglo zares podali. Nekaj malega raziskav pa je opravil tudi sam. Foto:

Knjiga o džungli — Zgodbe Rudyarda Kiplinga so kot snov za svoje risane filme že večkrat uporabili tudi pri Disneyju.

John Downer: Pride (Ponos) — Zadnji veliki projekt Johna Downerja je bil Pride (Ponos), film o zaljubljeni in neubogljivi levinji.

Režiser John Downer je namreč še pred začetkom snemanja suvereno napovedal, da bo po vseh dosedanjih filmih, posnetih po zbirki zgodb za mladino Knjiga o džungli šele njegov film tisti, ki bo podal takšno interpretacijo zgodbe o divjem dečku Movgliju, kot jo je imel v mislih Rudyard Kipling. Kako je uganil pisateljeve misli, Downer ni povedal.

Downer vedno znova 'na sprehod' v naravo
S svojim novim projektom John Downer še naprej izkazuje svojo ljubezen do živalskega kraljestva in svojo skrb za ohranitev narave. Njegov zadnji veliki režijski podvig je bil tako film Pride (Ponos) o uporni mladi levinji, ki si kljub ugovarjanju matere izbere zelo neprimernega snubca, ki živi onkraj reke. Že tedaj je skušal z duhovito zgodbo, pri podajanju katere so med drugim sodelovali Sean Bean, John Hurt in Robbie Coltrane, opozarjati na okoljevarstvene probleme. Tako je tudi sedaj, ko je pred začetkom priprav na snemanje dejal: "V scenariju je mnogo napetih in humornih trenutkov, vendar pa nas scenarij tudi opozarja, kje je naše mesto v naravi, in da je varovanje divjine naša dolžnost."

Čakajoč na naslednji časopis
Z močno moralno noto je zgodbe zaznamoval že njihov avtor Rudyard Kipling. Ta je v zgodbe o dogodivščinah zapuščenega dečka Movglija, ki ga vzgoji volčja družina, vnesel precej naukov o preživetju v naravi ter o nepisanih zakonih, ki vodijo življenje v družini in skupnosti. Knjiga o džungli je še pred izidom v knjižni obliki leta 1894 postala velika uspešnica. Posamezne zgodbe, ki so kot podlistek izhajale v letih 1893 in 1894, so namreč britanski bralci, ki so tedaj tudi zaradi britanske posesti širnih divjih pokrajin v južni Indiji in v Afriki z navdušenjem prebirali pustolovske romane, jih dobesedno 'goltali'. Že leto po izidu prve knjige je zato Kipling izdal še nadaljevanje, Drugo knjigo o džungli.

Dobre Knjige o džungli ni lahko posneti
Zgodba je bila hitro prepoznana kot izvrstno gradivo za filmski scenarij. Že leta 1937 so po eni od epizod v knjigi posneli film Elephant Boy (Deček slon), prva ekranizacija celotne Knjige o džungli pa je sledila leta 1942. Film Zoltana Korde je prejel tudi štiri nominacije za oskarja in še danes velja za najboljšega. Vse tri v devetdesetih letih posnete filme, v katerih so dečka Mowglija upodobili Jason Scott Lee (The Jungle Book, 1994), Jamie Williams (The Second Jungle Book: Mowgli & Baloo, 1997) in Brandon Baker (The Jungle Book: Mowgli's Story, 1998), pa so kritiki označili kot blede in dokaj absurdne filme, ki so se pretirano zatekali v mlačen humor. Morda bo tokrat drugače, saj Downerja ne vodi načelo, ustvariti zabaven, pač pa predvsem verodostojen film. Na priložnost za sodbo bo treba čakati še dolgo, saj premiere ne bo pred letom 2009.