Bonnie in Clyde se odločita, da bosta postala razbojniški par. Skupaj kradeta avtomobile, polnita pištole, vdirata v institucije, ropata banke, služita denar in se izredno zabavata. Sestavita tudi združbo sodelavcev, ki jima pomagajo bežati. Toda zabava onstran zakona ima visoko ceno. Foto: Promocijsko gradivo
Bonnie in Clyde se odločita, da bosta postala razbojniški par. Skupaj kradeta avtomobile, polnita pištole, vdirata v institucije, ropata banke, služita denar in se izredno zabavata. Sestavita tudi združbo sodelavcev, ki jima pomagajo bežati. Toda zabava onstran zakona ima visoko ceno. Foto: Promocijsko gradivo
San Francisco se leta 1971 trese pred blaznim serijskim morilcem po imenu Scorpio. Inšpektor Harry Callahan mu mora predati odkupnino, toda njuno srečanje se prelevi v igro za življenje ali smrt. Harry ob pomoči novega partnerja inšpektorja Chica Gonzaleza sledi Scorpiu, ki se kmalu zave, da ima za petami sebi enakega. Harryja nič ne bo ustavilo na poti do uboja sprijenega zločinca – niti zakon. Foto: Promocijsko gradivo

Novi Hollywood, znan tudi kot "ameriški novi val", zajema kinematografijo mladih ameriških
povojnih avtorjev, ki so ustvarjali od 60. do poznih 70. ali zgodnjih 80. let s skupnimi tematskimi in formalnimi značilnostmi. Bili so filmi proti esteblišmentu, moralno sivi, družbenokritični, levičarski ali anarhični, formalno pa jih je določala prenova žanrov klasičnega hollywoodskega filma.

Hkrati izraz označuje čas razcveta avtorske izvirnosti, eksperimentalnih pristopov in najmočnejše kritike anomalij ameriške družbe v zgodovini hollywoodskega filma. Na TV Slovenija bodo v petkovem filmskem terminu Kinoteka predvajali štiri klasike tega obdobja. Kot uvod v cikel bo drevi ob 23.05 na sporedu oddaja Kinoteka, v kateri bo Mateja Valentinčič gostila Zorana Smiljanića.

Ob 23.20 pa bo čas za ogled klasike Bonnie in Clyde (1967). Ob nastanku sporni biografski film Arthurja Penna, ki se je navdihoval po resnični zgodbi roparskega in morilskega para, je zaznamoval začetek novega Hollywooda, najbolj kontroverznega obdobja ameriškega filma. V romantični glorifikaciji razbojništva in nasilja, kot so mu očitali, se je zgledoval po gangsterskih filmih 30. let in sočasnem francoskem novem valu, ki mu dolguje najpomembnejše stilistične poteze.

Pod Kota Zabriskie (1970) se podpisuje veliki italijanski avtor Michelangelo Antonioni. Na višku delovanja kontrakultur 60. let je posnel film, ki so ga takrat vsi videli kot polomijo in so ga označili celo kot "najslabši film najbolj genialnega režiserja", sčasoma pa se razvije v kritiško čaščeno delo, ki slovi po svoji fotografiji, glasbi in režiji. Na sporedu bo prihodnji petek, 10. februarja, ob 23.05.

Umazani Harry (1971), klasika v režiji Dona Siegla, ki je postavila merila žanra policijskega filma in z "loose-cannon" policistom (upodablja ga Clint Eastwood) naslovila željo tedanje frustrirane ameriške družbe po kakršni koli že ustavitvi vse bolj razraščajočega kriminala, velja za enega najbolj citiranih ("Make my day, punk") in vplivnih filmov vseh časov. Izvirniku so nasledila še štiri nadaljevanja. Posneto po resnični zgodbi o slavnem enigmatičnem serijskem morilcu, ki so ga poimenovali Zodiak. Na sporedu v petek, 17. februarja, ob 23.05.

Cikel bo sklenila Surova balada (1973), še ena zgodba o morilskem paru, tokrat v podobi Martina Sheena in Sissy Spacek, s čarobnim dotikom Terrencea Malicka in z "divjino" Južne Dakote kot dramatično kuliso.