Tanović v filmu Epizoda v življenju zbiralca železa na površje prikliče zanikane sodobne oblike rasizma. Zgodba o bosanskem Romu, ki si je prizadeval rešiti življenje svoje žene po splavu, je svetovno premiero doživel v sklopu tekmovalnega programa Mednarodnega berlinskega filmskega festivala, kjer je bil nagrajen z dvema srebrnima medvedoma, in sicer za film in za najboljšega igralca, ki jo je prejel Nazif Mujić, ter s posebnim priznanjem ekumenske žirije. Koproducent filma je tudi Danijel Hočevar s slovensko produkcijsko hišo Vertigo EmotionFilm.
Bosansko-hercegovski režiser filmov, kot sta Nikogaršnja zemlja in Cirkus Columbia, je tudi predsednik letošnje žirije tekmovalnega programa. Tega je sestavila selektorica Elma Tataragić, ki je v tekmovalni program uvrstila 50 filmov.
Poleg presežkov regije predstavlja festival skladno s svojo strategijo tudi nove talente, poglede in težnje v svetovni kinematografiji. V treh tekmovalnih programih bo 15 svetovnih, sedem mednarodnih in 18 regionalnih premier. Do 24. avgusta bodo predvajali skupno 241 filmov v 11 programskih sklopih.

Za srce Sarajeva, ki zmagovalcu prinese 16.000 evrov, se letos med drugim potegujejo avstrijski film Talea v režiji Katharine Mückstein, romunski film Carmen v režiji Doruja Nitescuja, še ena koprodukcija Vertigo Emotionfilma Sa mamom (Z mamo) v režiji in po scenariju Faruka Lončarevića iz BiH-a, ter hrvaški film Obrana i zaštita (Obramba in zaščita) v režiji in po scenariju Boba Jelčića. Igrani filmi na festivalu se potegujejo tudi za nagrado za režijo ter za nagradi za najboljšo igralko oziroma igralca.
Režiserji, ki se dobro zavedajo sveta, v katerem živijo
Zmagovalec v kategoriji kratkih filmov prejme 2.500 evrov, za nagrado pa se letos poteguje deset filmov. Po besedah selektorice je nabor brezkompromisno nenavaden ter predstavlja generacijo svežih avtorjev, ki se zelo dobro zavedajo, v kakšnem svetu živijo.
Najpomembnejše filme z območja prinaša program V fokusu, ki je po besedah selektorice izredno dinamičen. V sklop med drugim sodi trilogija trenutno enega najbolj cenjenih avstrijskih režiserjev Ulricha Seidla, čigar Paradiž: Ljubezen smo v Sloveniji že videli, zaokroža pa jo še Paradiž: Vera in Paradiž: Upanje.
Slovenski pečat
Festival se ne bo zgodil brez prisotnosti slovenskih filmov. V sklopu novega programa Sarajevo Film Festival Guests Present bo na ogled Adria Blues režiserja in scenarista Miroslava Mandića, med kratkimi filmi bo na ogled Screens režiserke Hanne Slak, med dokumentarnimi naslovi pa Mama Evropa (pomembnejša je Zemlja) režiserke Petre Seliškar. Slovensko-srbsko-nemško-francosko-hrvaško koprodukcijo Krogi (tudi pri nastanku tega je sodeloval Vertigo Emotionfilm) pa bodo v ponedeljek predvajali v sklopu programa Open Air. Sedmega Sarajevo Talent Campusa, ki ga bo z uvodnim predavanjem odprl priznani režiser Leos Carax, se bosta od slovenskih ustvarjalcev udeležila režiserka Urška Menart in igralec Domen Valič.
Program Tribute tokrat posvečajo romunskemu režiserju Cristiju Puiuju, ki je na 16. festivalu predsedoval žiriji za tekmovalni program za celovečerce. Puiujeve filmske stvaritve v zadnjem desetletju so pripeljale romunski film na velika vrata svetovne kinematografije.
Z znatno manjšimi sredstvi
Organizatorji festivala, ki vsako leto v Sarajevo zvabi približno 100.000 ljubiteljev sedme umetnosti in mesto za dober teden dni spremeni v pravo kulturno središče, so se morali letos znajti z 20 odstotkov nižjimi sredstvi. Po besedah direktorja festivala Mirsada Purivatre je razloge iskati v političnih in ekonomskih spremembah v Bosni in Hercegovini. Do 30 odstotkov sredstev festivalu zagotavljata vladi, 70 odstotkov pa sponzorji. Oboji so letos po navedbah direktorja podporo znižali za 250.000 evrov.
Sicer pa cilj festivala ostaja enak. Kot pravi Purivatra, si želijo postati "festival odkritij", ki podpira in promovira mlade režiserje.