Oglas
Društvo, ki predstavlja "civilno organizirano slovensko stroko" in ki tako v slovenski filmski umetnosti opravlja pomembno svetovalno vlogo, ima namreč blokiran bančni račun, od države pa tako ali tako ne dobiva nobene podpore. Te sicer, kot nam je v pogovoru zaupal Koršič, društvo niti ne pričakuje, vendar pa tudi ne pričakuje načrtnega 'izigravanja'. Država oziroma Filmski sklad, za katerim stoji država, namreč DSFU-ju v letih 2006/2007 za opravljene storitve namerno ni plačala med 5.000 in 6.000 evri, zaradi česar se je DSFU znašel v finančnih težavah.
Državna okupacija Badjurove nagrade in FSF-jaFinančne mahinacije niso edini izraz sovražne nastrojenosti države do DSFU-ja. Gre za načrtno marginaliziranje društva, katerega vlogo želi ministrstvo za kulturo očitno skoraj povsem izničiti. To se kaže tudi v 'vdiranju države' v podeljevanje Badjurove nagrade za življenjsko delo in organiziranje Festivala slovenskega filma.
V zvezi z Badjurovo nagrado je Koršič za MMC povedal, da gre za priznanje, ki ga je DSFU vpeljal kot nagrado za področje filmske umetnosti, ki bi bila enakovredna Prešernovi nagradi. Država je tradicionalno prispevala denar za nagrajenca, katerega pa je avtonomno izbralo društvo. Očitno nič več. Država je že lani vztrajala, da sama podeli denar, v prihodnje pa naj bi bila društvu odvzeta tudi pristojnost izbiranja nagrajenca. Podobno samovoljo je zaznati v zvezi z organizacijo Festivala slovenskega filma. Čeprav so filmarji lani direktorici festivala Jelki Stergel - v okviru Filmskega sklada ima funkcijo pomočnice direktorja za promocijo in trženje - po prireditvi izrekli negativno mnenje, bo sklad očitno letos sam organiziral festival.
Filmski sklad ne združuje, pač pa deli slovenski film
Utemeljitev, ki naj bi pojasnila velika prizadevanja ministrstva za kulturo in z njim povezanega sklada za 'prevlado' v nacionalnem filmu, poudarja, da naj bi Filmski sklad pač skrbel za vse, kar je povezano s podpiranjem nacionalnega filma. V resnici ravno ljudje, ki sklad vodijo, filmsko produkcijo uničujejo. Tudi prek razdvajanja slovenske filmske scene. Do slednjega prihaja predvsem zaradi netransparentnega in klientelističnega poslovanja ministrstva za kulturo in Filmskega sklada, za katerim pa stoji predvsem en človek.
Nerazumljiva prizadevanja Igorja Prodnika
To je Igor Prodnik, ki opravlja kar dve 'imenitni' funkciji. Prodnik je namreč tako vodja Direktorata za medije pri Ministrstvu za kulturo kot tudi vršilec dolžnosti direktorja Filmskega sklada. Prodnik, po izobrazbi sicer diplomirani režiser, a režiser brez opusa, je tisti, ki najbolj širi sovražnost do DSFU-ja in ki samovoljno upravlja s slovenskim filmom. Koršič je tako izpostavil absurdni položaj, v katerem en človek- Prodnik - pravzaprav opravlja dve protislovni vlogi. Kot vodja Direktorata za medije naj bi skrbel za zakonitost delovanja Filmskega sklada, katerega tudi sam vodi. Tako je sam tisti človek, ki v bistvu lahko presoja zakonitost delovanja ustanove, znotraj katere lahko sam deluje nezakonito.
Ob koncu nam je Koršič povedal še, da si sam početja Prodnika ne zna razložiti. Ne ve namreč, zakaj si Prodnik v resnici prizadeva za popolno oblast nad vsem, kar se dogaja v slovenski kinematografiji. Jasno je le, da gre za človeka, ki ima ne glede na svoje ravnanje 100-odstotno podporo ministra Simonitija, slednji pa prav tako ne glede na svoje ravnanje 100-odstotno podporo vlade.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje