Režiser Ceri Levy, ki je v sodelovanje z Damonom Albarnom že dobro uveden, saj je leta 1993 sodeloval tudi pri dokumentarcu o skupini Blur, nas tokrat seznanja s prav vsemi ljudmi, ki so od leta 1998 soustvarjali zvok skupine. Poleg stalne zasedbe bomo tako spoznali tudi skupino De La Soul in Ibrahima Ferrerja iz Buena Vista Social Cluba. Glavna lika filma pa sta vodilna moža skupine, skladatelj in glasbenik Damon Albarn in avtor animiranih filmov Jamie Hewlett.
Politično nevedna in v šalah neslanaPo ogledu filma si bo morda marsikdo želel, da bi dvojica še naprej ostala 'za zavesami'. Številni, ki so si dokumentarec že ogledali, namreč trdijo, da Albarn - na začetku devetdesetih se je med britanske glasbene zvezdnike prebil kot vodja britpop skupine Blur - in Hewlett v filmu stresata neslane šale, primerne kvečjemu za prenapetega najstnika, delujeta zelo narcisistično, o političnih temah pa se izražata kot nekdo, ki komaj dobro ve, da v Iraku poteka nekaj, čemur se reče vojna.
Zares niso pričakovali uspeha
Film pred zapadanjem v monotonost rešijo predvsem Hewlettove animacije, katerih posebnost je zanimivo procesiranje vplivov od japonskih mang in animacije pa do filmov o zombijih. Zelo zanimiv pa je še en del filma, v katerem se nam sicer nekoliko infantila Albarn in Hewlett zmoreta celo prikupiti. Gre namreč za posnetke razprav članov skupine o tem, kako naj vendar ravnajo z novinarji, ki hočejo od njih izjave in intervjuje. Gorillaz prav zares niso pričakovali takšnega meteorskega povpraševanja po njihovih 'storitvah' in ob prvih znakih uspeha so bili kar nekoliko zmedeni. Do zdaj so se seveda že zdavnaj znašli in se niti ne pretvarjajo, da z vsakim novim izdelkom ne ciljajo na uspeh.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje