83-letni Christopher Tolkien poziva k "še zadnji križarski vojni" v dolgotrajni sodni bitki proti producentom trilogije Gospodar prstanov. Čas se res počasi izteka: še par tednov in na Novi Zelandiji bodo začeli postavljati kulise za novo epopejo iz Srednjega sveta. Tolkien trdi, da New Line Cinema njegovi družini dolguje 80 milijonov funtov, in sicer po pogodbi iz leta 1969, s katero si je njegov oče izposloval 7,5 odstotka zaslužka filma. Pravice za ekranizacijo svoje knjige je prodal samo zato, ker drugače ne bi mogel plačati davkov.

Filmska mašinerija medtem melje dalje: potrdili so že, da bo Sir Ian McKellen ponovil svojo vlogo čarovnika Gandalfa, neposnemljivi Andy Serkis pa bo (s pomočjo računalniške animacije) zopet morilska kreatura Golum. Do zdaj največje presenečenje je bilo, da bomo zopet gledali Vigga Mortensena v vlogi Aragorna - njegov lik se v romanu Hobit (1937) namreč sploh ne pojavi. Najnovejši in še nepotrjeni trač je, da bi osrednjo vlogo - Bilba Bisagina - lahko igral James McAvoy, ki se ga večina spomni iz lanskih Pokore in Ljubljene Jane.

Peter Jackson, ki je režiral Gospodarja Prstanov, bo pri Hobitu sodeloval kot producent; do režiserskega stolčka so spustili Guillerma del Tora, enega od nosilcev mehiškega "novega vala", ki se je na lanskih oskarjih proslavil s Favnovim labirintom.

Vseeno lahko še vse pade v vodo
Christopher Tolkien bo na zaslišanju 6. junija kalifornijskega sodnika prosil, naj mu pomaga zaustaviti snemanje Hobita. Možak je na studio, ki je s prvo trilogijo zaslužil 3 milijarde dolarjev, besen in ga obtožuje "birokratskega šikaniranja". Warner. Bros, podjetje, ki ima v lasti New Line Studio, krize ne komentira.

Kako bodo posneli drugi del?
Če jim tega ne bo nič preprečilo, bodo prvi in drugi del Hobita posneli v naslednjih treh letih; filma bosta skupaj stala okrog 150 milijonov dolarjev. Prvi film se bo močno opiral na roman Hobit: mladi in naivni Bilbo v iskanju zmajevega zlata naleti na vsemogočni prstan, drugi pa bo premostil 50-letni prepad med peripetijo prvega dela in začetkom Gospodarja prstanov (ta čas je Tolkien opisal v Silmarillionu, zbirki zapiskov in fragmentov, ki jih je štiri leta po njegovi smrti zbral in objavil njegov sin).

Tolkien mlajši, ki so ga že večkrat opisali kot "pravdarskega", ustvarjalcem filma skoraj gotovo ne bo prodal pravic za Silmarillion; do Hollywooda je bil od nekdaj nezaupljiv. Še zdaj nihče ne ve, ali je sploh gledal Gospodarja prstanov, hiperuspešno trilogijo, ki je prislužila 17 oskarjev.

Bilbova vrnitev
Osrednji lik romana, ki je uvod v trilogijo Gospodar prstanov, je naš stari znanec Bilbo Bisagin, ki je tudi eden od stranskih likov v Gospodarju prstanov. Knjigo je Tolkien napisal v dvajsetih letih prejšnjega stoletja (predvsem zato, da bi razveselil svoje tri sinove) in čeprav "deluje" tudi kot samostojen roman, danes velja predvsem za uvod v 17 let pozneje objavljeno megalomansko uspešno sago Gospodar prstanov. Dogajanje Hobita je postavljeno v "čas med zoro vilincev in vlado Človeka".

A. J.