V Slovenski kinoteki se začenjajo Dnevi etnografskega filma (DEF), posvečeni etnografskim dokumentarnim filmom, ki jih ustvarjajo etnologi in antropologi, neodvisni filmarji in dokumentaristi. Festival, ki bienalno poteka v soorganizaciji Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Slovenskega etnološkega društva, bo do sobote ponudil 14 filmov.

Poleg bogate produkcije etnografskih filmov, ki so rezultat antropoloških terenskih raziskav, se je močno okrepila tudi študentska produkcija številnih magistrskih programov vizualne antropologije v Evropi, opisujejo letošnjo zgodbo DEF-a. "Med prijavljenimi filmi prevladujejo celovečerni formati, participatorni pristopi, poudarek na čutnih zaznavah, predvsem pa težnja k verbalizaciji, razlagi in neposrednem izjavljanju tako protagonistk in protagonistov kot tudi samih avtoric in avtorjev oz. njihovih prvoosebnih pogledov," je za Kinoteko zapisala članica selektorske komisije Manca Filak.

Festival odpira sodobna odisejada nekdanjega vojaka
Festival bo odprl film Močni mož iz Burenga italijanskega režiserja Maura Buccija. Film govori o Essi, nekdanjem vojaku Združenih narodov, ki je iz Gambije pobegnil na Finsko, kjer je ustanovil uspešno podjetje, s katerim preživlja družino. V domačem Burengu ga slavijo kot junaka. Med obiskom doma ga ujamejo svetovni dogodki: izbruh pandemije covida-19 ogrozi njegovo vrnitev v Evropo in prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ter ga pahne v eno najhujših kriz v življenju. Film je sodobna odisejada in hkrati intimna zgodba o globokih motivih, ki človeka pripeljejo do tega, da zapusti svojo državo, da bi zadovoljil univerzalne potrebe, piše na spletni strani festivala.

Najnovejši izbor slovenske in mednarodne produkcije raznolikega etnografskega filma
Med 14 filmi, ki skladno z oznako "etnografski film" sledijo specifičnim pristopom dokumentiranja realnosti, značilnih tudi za etnografsko vedo, organizatorji med drugim navajajo film Razdruževanje kitajskega režiserja Yinana Wanga, ki s kamero spremlja svoje lastno migrantsko življenje z družino, razpeto med Kitajsko in ZDA, pri čemer jim protikovidni ukrepi niso ničesar olajšali, ampak prej nasprotno.

Članica komisije Filak je opozorila tudi na poetično študijo sufizma v Egiptu, film z naslovom Svetloba na svetlobo danskega filmskega ustvarjalca Christiana Suhra, ter Aydo, levinjo med svobodnimi levi, pripoved o neustrašni ženski, Aydi Saeed, rojeni v deželi, kjer že tako ni lahko biti ženska, ona pa se je vsemu navkljub pridružila Svobodnim levom, oboroženi milici, ki so jo med letoma 1999 in 2006 ustanovili sudanski uporniki Rašajda.

Film Indijska ljubezenska zgodba je praktičen prikaz, kaj se v deželi, kjer se za poroke še vedno dogovarjajo, zgodi, ko se zaljubita fant in dekle, ki po družbenih pravilih ne spadata skupaj. Kot piše na spletni strani festivala, nešteto bollywoodskih filmov prikazuje mlade pare, ki se spoprijemajo s takšnimi ovirami, v nasprotju z večino igranih filmov, ki spremljajo predvsem položaj dekleta, pa ta dokumentarec pripoveduje o fantu.

Filme za letošnji festival je izbrala selektorska komisija, ki so jo sestavljali Tanja Bukovčan in Tihana Rubić s Filozofske fakultete v Zagrebu, Naško Križnar ter Miha Peče in Manca Filak, oba iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.