V počastitev slovenskega kulturnega praznika je 1. program Televizije Slovenija premierno predvajal dva igrano-dokumentarna filma: Ivana Kobilca - portret slikarke in nato še film iz serije Pogled na ... Prešernov spomenik v Ljubljani.

Kobilca je veliko več kot "mati" Kofetarice
Ivana Kobilca (1861–1926) je bila prva slovenska akademsko izobražena slikarka. Bila je tudi prva, ki je decembra 1889 v ljubljanski realki priredila samostojno slovensko razstavo. Do takrat so namreč slovenski slikarji razstavljali le po izložbah trgovin. Slikala je portrete, žanr, interier, cvetlična tihožitja in motive v naravi. S prodornostjo, visoko postavljenimi umetniškimi ideali in s pomočjo prijateljev se je seznanila s pomembnimi umetniki in osebami iz kulturnega življenja. Šolala se je v Münchnu in prešla od meščanskega realizma ter ateljejske temne faze – iz te dobe je priljubljena Kofetarica – k slikanju s svetlejšimi barvami in v naravi. To prakso je nadaljevala v Parizu, kjer je za sliko Poletje doživela pohvale po razstavi v pariškem Salonu leta 1891.

Skozi oči naše največje slikarke v filmu Ivana Kobilca – portret slikarke (igra jo Nataša Matjašec) spremljamo njeno evropsko pot, ki jo vodi skozi Dunaj, München, Pariz, Sarajevo in Berlin. Evropski strokovnjaki iz šestih držav osvetljujejo najzanimivejše delce njenega življenja. Scenarij za film je napisala Marta Frelih, ki je film tudi režirala. Film je nastal v koprodukciji Uredništva kulturno-dokumentarnih oddaj Televizije Slovenija in Fabule.

Burna zgodovina Prešernovega spomenika
Od ideje za postavitev spomenika Francetu Prešernu v Ljubljani do njegovega odkritja 1905 je preteklo 55 let, denar zanj so zbirali 17 let. Prvi denar za spomenik so prispevali ljubljanski gimnazijci. Naročilo za spomenik je dobil po javnem natečaju kipar Ivan Zajec. Načrt za spomenikov podstavek je izdelal arhitekt dr. Maks Fabiani, ki je določil tudi, kje bo spomenik stal. Spomenik je po slavnostnem odkritju, na katerem je bilo približno 20.000 ljudi iz Slovenije in slovanskih dežel, doživel hude napade z desne politične usmeritve in socialnih demokratov, liberalci pa so ga hvalili in ga doživljali kot velik prikaz slovenstva in slovanstva. Zaradi razgaljene pesnikove muze je spomenik grobo napadel tudi škof Jeglič. Akcijo za postavitev spomenika je izpeljal ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je hotel na simbolni ravni tudi z njim utrditi slovensko podobo in središčni pomen Ljubljane. Scenarist filma je Janez Kos, režiser Primož Meško, v vlogi muze pa nastopa Iva Kranjc.