Udarnik na mariborskem Grajskem trgu je bil nekoč ena izmed priljubljenih mestnih kinodvoran, a so ga ob razmahu sodobnih multipleksov Kolosej in Planet Tuš zaprli. Pet let je dvorana v središču mesta samevala in zaradi slabega vzdrževanja propadala, nato pa se je konec leta 2009 skupina mladih kulturnih ustvarjalcev na čelu s Srđanom Trifunovićem, Renejem Puharjem, Žanom Lebetom in Žigo Brdnikom odločila za obuditev tega prostora. Aprila 2010 so ustanovili Zavod Udarnik, podpisali najemno pogodbo in septembra 2010 znova odprli vrata dvorane, ki so jo prenovili z lastnimi sredstvi. Foto: Arhitekturni vodnik
Udarnik na mariborskem Grajskem trgu je bil nekoč ena izmed priljubljenih mestnih kinodvoran, a so ga ob razmahu sodobnih multipleksov Kolosej in Planet Tuš zaprli. Pet let je dvorana v središču mesta samevala in zaradi slabega vzdrževanja propadala, nato pa se je konec leta 2009 skupina mladih kulturnih ustvarjalcev na čelu s Srđanom Trifunovićem, Renejem Puharjem, Žanom Lebetom in Žigo Brdnikom odločila za obuditev tega prostora. Aprila 2010 so ustanovili Zavod Udarnik, podpisali najemno pogodbo in septembra 2010 znova odprli vrata dvorane, ki so jo prenovili z lastnimi sredstvi. Foto: Arhitekturni vodnik
Udarnik
V Udarniku imajo vedno večji obisk; v prejšnji sezoni, ki je bila njihova prva, so imeli 25.000 obiskovalcev. Največ zanimanja pa je požel letni kino Udarnik na prostem. Projekcije si je letos ogledalo okrog 1.500 obiskovalcev, kar je za polovico več kot lani. Foto: Udarnik
Udarnik

Kot neodvisni center kulturne produkcije si je Zavod Udarnik ob ustanovitvi zastavil cilj ponuditi kakovostno alternativo trenutno prevladujoči popkulturni in visokokulturni produkciji ter odpreti vrata številnim tamkajšnjim in mednarodnim umetnikom. Takšno vodilo naj bi zasledovali tudi v novi sezoni, njihov glavni moto pa je po besedah programskega direktorja zavoda Mihe Horvata "odprtost" tako do različnih umetniških zvrsti in vrst dogodkov kot javnosti.
S prenovo kina Udarnik pred letom dni so v Mariboru znova ustvarili prostor za nekomercialne filme. V glavni dvorani poleg projekcij prirejajo tudi koncerte, sprednji prostor pa je razstavišče in prostor za klubske dogodke. Po uspehu prvega leta in poletnega letnega kina se program zavoda Udarnik vrača v dvorano, kjer kljub finančnim težavam nadaljuje redni program. Poleg vsaj ene filmske projekcije dnevno napovedujejo tudi krepitev izobraževalne dejavnosti ter vrsto drugih dogodkov.

Vsaj ena filmska projekcija dnevno

Filmski program bodo razdelili po dnevih. Ob ponedeljkih bodo predvajali dokumentarne filme, ob torkih igrane filme, ob sredah njihove ponovitve, ob četrtkih eksperimentalne filme, preostali dnevi v tednu pa bodo namenjeni drugim dogodkom. Kot je povedal direktor zavoda Srđan Trifunović, imajo v letošnji sezoni predvidenih 500 filmskih projekcij.

Izobraževanje in sodelovanje
Med novostmi so uvedba abonmajev, celoletni izobraževalni program kulturne, filmske in medijske vzgoje za vrtce, osnovne in srednje šole ter nadgradnja klubskega programa. Med drugim bodo v sodelovanju z zavodom Maribor 2012 gostili del programa kulturnih ambasad in tako organizirali nacionalne filmske tedne.
Nadaljuje se tudi povezovanje Udarnika z drugimi kulturnimi dogodki in institucijami v mestu. Tako bodo med drugim nudili streho nad glavo festivalom DokMa, Kiblix, Maribum, Etnika, Animateka in Borštnikovo srečanje.
"Zavodu je uspelo izpolniti zastavljeni cilj, ki je združitev publike. Združilo se nas je trinajst posameznikov iz osmih različnih kulturnih društev, fundacij in institucij in tako smo želeli združiti tudi obiskovalce," je dejal Trifunović.
Kako zaobiti finančne težave?
Kljub uspehu pa ima Zavod Udarnik - kot že od vsega začetka - tudi zdaj največ težav s financami, saj prispevki, ki jih dobijo od občine in zavoda Maribor 2012, zadostujejo le za pokritje najemnine in obratovalnih stroškov za dvorano, vse drugo, tudi kadri, pa je na prostovoljni osnovi. "Delamo na tem, da pridobimo sponzorje ali mecene. Abonmaji, ki smo jih uvedli, so nek poskus tega. Mislim, da bi vsak direktor mariborskega podjetja moral imeti pri sebi takšen abonma, saj gre za filme, ki so zmagovali na največjih festivalih na svetu in je njihov ogled del splošne izobrazbe in splošnega kulturnega življenja. Z nakupom abonmaja zagotovijo dolgoročen obstoj tega zavoda in teh programov, hkrati pa si zagotovijo sedež v dvorani," je pojasnil Trifunović.
Prav tako se dogovarjajo z občino, da bi prevzela nase najemnino za prostore, ki so sicer v lasti Družbe za svetovanje in upravljanje. "Seveda bi na dolgi rok želeli dvorano tudi odkupiti, a tega nikakor ne zmoremo sami," je dejal Trifunović in dodal, da je lahko s svojo multifunkcionalnostjo dober hibrid med Slovensko kinoteko, Kinodvorom in Kinom Šiška.