Snemanje drugega celovečerca režiserke in soscenaristke (pod zgodbo se je podpisala skupaj z Zoranom Hočevarjem, s katerim sta sodelovala že pri njenem prvencu Varuh meje) Weissove se je uspešno končalo septembra lani, na platna pa je Instalacija ljubezni prišla v okviru 18. Liffa. Weissova je dan po premieri sredi festivalskega vrveža spregovorila o svojem novem filmu, ki ima hkrati preprosto ljubezensko vsebino in zelo kompleksno, nenavadno strukturo.

Najbolj dialoški film do zdaj
Po mnenju Weissove je največja kakovost filma prav to, da je ta od vseh njenih filmov najbolj dialoški v smislu učinkovitega odmerjanja količine in dolžine pogovorov. Prav zato se zdi realen in je po mnenju režiserke zelo gledljiv, saj se na humoren način ukvarja z resnimi temami. Je hkrati umetniški in komercialen, kar je v slovenskem prostoru nekaj posebnega.

Vsak film tudi dokument režiserja
Čeprav režiserji snemajo zgodbe drugih, so v vsakem filmu tudi osebni, avtobiografski delčki, ki včasih delujejo zelo podzavestno, zato jih pravzaprav sploh opaziš in preneseš na platno, pravi Weissova. Vsak film je, se je režiserka strinjala z voditeljem nedeljskega pogovora v Cankarjevem domu, do neke mere dokument režiserja, pa čeprav nezavedno. Sama na primer vedno "preigra" vse vloge v svojih filmih.

Pa Maja Weiss slovenskemu filmu napoveduje boljše čase, ki ga morda nakazuje velik uspeh Petelinjega zajtrka? Weissova upa, da bo tako in da bo naslednje leto za razliko od letošnjega v Sloveniji posnet kakšen nov film. Kdo ve, morda pa jih bo kar deset! O tem in še čem je Weissova za MMC spregovorila v priloženem videu.

Alenka Klun