"Še pred petdesetimi leti je bila arhitektura v središču dogajanja. Prenova družbe? Arhitektura je odgovorila. Razmah prebivalstva? Arhitektura se je soočila. Propad okolja? Arhitektura je rešila. No, tako se je vsaj zdelo." Tako je izhodišče nocojšnjega Panoptikuma, v katerem gostujejo Mika Cimolini, Petra Čeferin, Špela Videčnik in Peter Gabriječič, zastavil voditelj Dražen Dragojevič. Oddaja bo danes ob 23.35 na sporedu 1. programa TV Slovenija.

Povojna arhitektura je teorije o boljši družbi vsaj na Zahodu velikopotezno prenesla v prakso. A vizije o čisti in svetli prihodnosti so se obrnile v svoje nasprotje. Urbani projekti, ki naj bi pogojevali družbeno pravičnost, danes najbrž ponazarjajo razredni prepad. Pokrajine družbenega pomanjkanja in nemira so morda najvidnejši izraz krize arhitekture. Kako naj arhitektura preseže marginalno vlogo v procesih odločanja? Redukcionizem na družbeno okrasje? Plačilno podcenjenost glede na investicijsko precenjenost? Pretirano regulacijo ob pretirani izpostavljenosti trgu? Kako naj se angažira, da bi izrisala prihodnost družbe, ki jo pretresajo propad okolja, staranje prebivalstva, naravne nesreče, globalno preseljevanje, denarne špekulacije, razredne razlike, ksenofobija? Ali je čas za nove utopije? Kako naj premisli razmerja med formo in funkcijo, tudi širše med tehnologijo in ekonomijo?

Njeno veličanstvo (elektronska) knjiga
In če se bomo ta teden ukvarjali s politiko oblikovanja, pa se bomo naslednjič - 22. novembra - z neizogibno migracijo knjig v elektronsko obliko. Elektronska knjiga še vedno omogoča in nudi vse tisto, kar nam tiskana beseda ponuja, odkar obstaja. Po drugi strani pa elektronska knjiga ni samo knjiga, je nekaj novega in je nekaj več. Kaj pomeni ta "več" in kaj se dogaja s knjigo ter knjižnim trgom v času razvoja novih medijev in v času, ko se tudi sama knjiga kot medij spreminja; vse to bo tema Panoptikuma, ki se bo zgodil teden dni pred 28. slovenskim knjižnim sejmom.