Oglas
Te muke so strah pred prvimi odzivi na njihov novi film. Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da bo De Palma na 63. izvedbi najstarejšega filmskega festivala predstavil svoj novi film The Black Dahlia. Direktor festivala Marco Müller je novico dopolnil in sporočil, da bodo letos prav vsi celovečerci v tekmovalnem programu v Benetkah doživeli svetovno premiero. Novosti bodo med drugim predstavili Stephen Frears (The Queen), Alfonso Cuaron (Children of Men) in Alain Resnais (Private Fears in Public Places).
Vsaka novost je tveganaČeprav se sliši napoved 21 svetovnih premier, pa Müller ni popolnoma prepričan, da se bo strategija, ki so jo organizatorji beneškega festivala letos izvedli prvič v dolgi zgodovini uglednega dogodka, zares dobro obnesla. Müller tako pravi, da odločitev za tako veliko število svetovih premier vključuje veliko tveganje, saj je tako na sporedu veliko filmov, za katere ne vemo, ali bodo navdušili 'izbirčno' občinstvo.
Američani pač niso nič boljšega
Tudi to, da so na sporedu predvajanja tekmovalnih celovečercev kar trije, ki jih 'odlikuje' zvezdniška hollywoodska zasedba, ni nič kaj velika tolažba za Marca Müllerja. Beneško občinstvo namreč pogosto kar hrepeni po umetniških evropskih filmih, zato visokoproračunske ameriške produkcije tu ne uživajo nikakršne 'protekcije'. Čeprav seveda tudi te lahko navdušijo. To se je zgodilo lani, ko je zlatega leva odnesel sicer ne prav visokoproračunski, a vseeno hollywoodski film Gora Brokeback.
Filme s hollywoodskimi zvezdami v Benetke prinašajo režiserji Brian De Palma (v njegovem The Black Dahlia igrajo Scarlett Johansson, Hilary Swank in Josh Hartnett), Alen Coulter (v filmu Hollywoodland so zaigrali Adrien Brody, Ben Affleck, Diane Lane, Bob Hoskins) in Emilio Estevez (V Bobbyju ugledamo Sharon Stone, Anthony Hopkins, Demi Moore, Lindsay Lohan, Laurence Fishburne).
Tekmovalci v Benetkah
Dolgujemo pa vam še imena preostalih režiserjev, katerih filmi bodo tekmovali za zlatega leva za najboljši celovečerec. To so Mahamat Saleh Haroun (film z naslovom Daratt), Emanuele Crialese (Nuovomondo), Darren Aronofsky (The Fountain), Gianni Amelio (La stella che non c’e), Barbara Albert (Fallen), Benoît Jacquot (L’intouchable), Satoshi Kon (Paprika), Joachim Lafosse (Nue propriété), Ôtomo Kacuhiro (Muši-ši), Jean-Marie Straub in Daniele Huilleet (Quei loro incontri), Johnnie T0 (Fangzhu), Cai Ming Liang (Hei jankvan), Paul Verhoeven (Zwartboek), Ivan Viripajev (Ejforija) in Apichatpong Weerasethakul (Sang sattawat).
To ponudbo pa bodo med 30. avgustom in 9. septembrom, ko bo potekal festival, dopolnile še projekcije nekaterih prav tako zanimivih filmskih projektov. Med zanimivejšimi naj bi bili filmi World Trade Center Oliverja Stona, Inland Empire mojstra psihološke groze Davida Lyncha in Belle toujour Manoela de Oliviera, ki je svoj novi film zasnoval kot nadaljevanje klasike Luisa Bunuela Belle de jour.
Globalizacija je zajela tudi Benetke
Marco Müller je poudaril, da je letošnji program 62 filmov dokaz, da tudi Benetke pripoznavajo napredek filmske industrije v državah, ki ‘životarijo na periferiji svetovne kulturne scene’. Če je lanska izvedba festivala predstavljala kinematografijo 18 držav, se je letos število zastopanih držav povzpelo na 27. Müller pa je še posebej poudaril sodelovanje Čada, Indonezije in Malezije. Selektorji so se sicer morali prebiti kar skozi 1.429 filmskih trakov. Toliko filmov se je namreč potegovalo za uvrstitev v letošnji program.
Kdaj bodo Benetke dobile goro?
Številnim imenom, ki naj bi zagotavljala kakovost festivalskega programa, pa se nad Benetkami še vedno ne moremo zagledati povsem jasnega neba, ki ne bi grozilo z nevihto. Festival namreč še vedno pesti prostorska stiska. Večletne sanje o novi dvorani, palači filma, ki naj bi imela obliko ledene gore in katere gradnja bi stala okoli 100 milijonov evrov, se namreč še vedno niso uresničile. Vodje festivala vsako leto znova tožijo, da je izvedba naslednje prireditve zaradi slabe infrastrukture ogrožena, a premaknilo se ni kaj dosti. Müller in Davide Croff, direktor umetniške fundacije beneškega bienala, ki stoji tudi za filmskim festivalom, vendarle nista povsem črnogleda. Verjameta, da bo nova levosredinska oblast pokazala več zanimanja za film, ki ima v Italiji že dolgo tradicijo, in da bo 'gora' vendarle zrasla.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje