"In to ne glede na njihovo narodno, versko ali etnično pripadnost." Tako pravi Ibrahim Naš'at, režiser nagrajenega dokumentarnega filma Hollywoodgate, ki je uvrščen tudi na program končujočega se Festivala dokumentarnega filma. "Želim razkriti, da je propaganda od nekdaj orodje vojskovanja, ki ga poskušajo uporabljati tudi talibani," dodaja.

Vojni dokumentarec Hollywoodgate egiptovskega novinarja in filmskega ustvarjalca Ibrahima Naš'ata, ki živi in dela v Berlinu, je uvrščen v sekcijo Aktualni, družbenokritični. Film ponuja vpogled v delovanje talibanov iz neposredne in govori o svetu, ki ga krojijo oboroženi moški.
Naš'at je v Afganistan prispel leta 2021, le nekaj dni po odhodu zadnjega ameriškega vojaka iz dežele pod Hindukušem. S talibani se mu je uspelo dogovoriti za snemanje, ki je trajalo leto dni. Film je šel nato v distribucijo leta 2023 in prejel že več nagrad.

V mračnem dokumentarcu je med drugim mogoče slišati svarilo Naš'atu, ki ga mimogrede izreče eden od talibanov, da "če ima slabe namene, bo kmalu umrl". Naš'at je pozneje povedal, da takrat ni razumel vsega, kar so mu govorili. Prevajalca je tudi prosil, naj mu ne govori negativnih stvari, saj ni želel, da bi ga to spravljalo ob pamet.

Zakladnica ameriške baze
Naslov dokumentarca je ime nekdanje baze ameriške obveščevalne agencije Cia v afganistanskem glavnem mestu Kabul. Vanjo talibani pridejo takoj za tem, ko se je iz Afganistana konec avgusta 2021 umaknila vojska ZDA. V Hollywoodgate talibani na lastno začudenje naletijo na, kot samo pravijo, veliko nenavadnih stvari.

"Američani so nam pustili veličasten zaklad," rečejo v filmu, s tem pa mislijo na zdravila, tehnologijo in delno uničena vojaška letala in helikopterje. Talibani helikopterje v letu dni popravijo in jih ponosno razkazujejo na paradi ob prvi obletnici ponovnega prevzema oblasti v Afganistanu.

Hladnik Milharčič: Film dopušča preveč odprto interpretacijo
Po projekciji dokumentarca je o tem spregovoril novinar Ervin Hladnik Milharčič, ki je dejal, da je Hollywoodgate dober dokumentarec, ki pa v poldrugi uri malo pojasni in morda malo preveč prepušča gledalcu, da si sam interpretira dogajanje. To po njegovih besedah na široko odpira možnost različnih, morda tudi napačnih pogledov.

Kot pravi Milharčič, v filmu ni videti, da sta s talibani povezani dolga tradicija teologije, ki razume vero kot politično orodje proti kolonializmu, ter tradicija nacionalizma in izgradnje nacionalne države. Da so talibani po dveh desetletjih premagali veliko bolje oboroženo vojsko ZDA, gre po njegovem mnenju pripisati temu, da so bili dobesedno narodnoosvobodilna vojska, kapilarno razvejana in zasidrana po celotni državi in z zelo dolgo tradicijo upora.

Sklepni del 27. izvedbe FDF-ja
Sicer pa se bo 27. Festival dokumentarnega filma sklenil nocoj s podelitvijo nagrade organizacije Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic. Za nagrado se je potegovalo pet filmov, ki so segali od vojnih tem do vloge vlaka v 20. stoletju. Skupaj so na letošnjem FDF-ju prikazali okoli 25 filmov. Odprl ga je dokumentarec Praslovan o Zoranu Predinu in skupini Lačni Franz, sklenil pa ga bo film Fiume o morte!, ki obuja spomin na "okupacijo" Reke, ki jo je po prvi svetovni vojni izvedel italijanski pesnik Gabriele D'Annunzio z italijanskimi vojaškimi prostovoljci. Retrospektiva je bila tokrat posvečena režiserki Maji Weiss ob njeni 60-letnici.