BBC zgodovino rocka začenja z Jimijem Hendrixom. Obstoja Elvisa Presleyja pa očitno ne priznava. Foto: EPA
BBC zgodovino rocka začenja z Jimijem Hendrixom. Obstoja Elvisa Presleyja pa očitno ne priznava. Foto: EPA
Patti Smith
Pajkice kot oblačilo za vsako priložnost.
Arctic Monkeys
Kako naj bi bil Elvis sploh pomemben, ko pa vsi čakajo le na Arctic Monkeys? Foto: Andy Cotterill

Gre za dokumentarno serijo, ki predstavi po mnenju njenih ustvarjalcev zgodovinska obdobja rocka. Prva napaka: Leto nič naj bi bil nastop Jimija Hendrixa kot predstavnika prvega obdobja - rojstva rocka. Njegovih predhodnikov Boja Didleyja, Chucka Berryja in "velikega" Elvisa niti ne omenijo. Drugo pomembno obdobje so BBC-jevci poimenovali White Light, White Heat: Art Rock (Bela svetloba, bela svetloba: Artrock), kot njegovo avantgardo pa skupino Velvet Underground.

Sex Pistols in umetnica Patti v istem košu
Skupina Louja Reeda, ki velja tudi za predstavnico dokaj "obskurnega" in nepopolnoma definiranega žanra protopunk, obenem napoveduje tudi že nastop drugega obdobja. Sredi sedemdesetih nastopi Blank Generation: Punk Rock (Prazna generacija: Punkrock) s Clashi, Pistolsi in Ramonesi na čelu. BBC pa je tem jeznim mladeničem "pripel" tedaj še sicer res ne prav uglajeno, zato pa zelo artikulirano in sporočilno veliko močnejšo damo Patti Smith.

Možje v pajkicah ali kaj pomenita kazalec in mezinec
Sledi ideološki obrat. Konec je vladavine tistih, ki vsaj na odru slavijo anarhijo in potrebo po prevratu vseh družbenih konvencij; nastopijo tisti, ki se jih bolj kot zaradi "socialističnega momenta" v njihovi glasbi "bojijo" zaradi domnevnega mešetarjenja s temačnimi silami. Dvignjena kazalec in mezinec postaneta zaščitni znak, nekateri nase navlečejo pajkice, vsi pa nosijo robustne superge. To je začetek obdobja Never Say Die: Heavy Metal (Nikoli ne reci umri: Heavy Metal) in na naslovnicah glasbenih časopisov se pojavljajo Judas Priest, Black Sabbath, Deep Purple, Iron Maiden in tudi že Metallica.

Nogometaši morajo na pomožni stadion
Metalci niso več razpravljali niti o ljubezni in solidarnosti med vsemi ljudmi (zaščitni znak hippyjev) niti o pobalinskem uničevanju simbolov velegospodarstva (punkerji), a prava uveljavitev manije zbiranja denarja in razkazovanja premoženja je šele sledila. We Are the Champions: Stadium Rock (Mi smo šampijoni: Stadionski rock) je izraz, ki obenem opredeljuje najbolj plehko v glasbi osemdesetih (Twisted Sisters, Van Halen, ...) in tudi kakovostne in dolgožive skupine (U2, Queen), ki pa so prav tako napaberkovale kopice novcev.

To je sicer uspevalo tudi Nirvani, simbolu obdobja Left of the Dial: American Alternative Rock (Levo od številčnice: Ameriška alternativa), čeprav se je trojica vztrajno odevala v cape. To modno zapoved "gojijo" tudi nekateri od predstavnikov zadnje skupine, v katero so BBC-jevi zelo patriotsko in prav nič skromno uvrstili "vse najboljše" od britanske glasbe zadnjih let; vse od legend britpopa (Oasis, Suede, Blur) pa do sodobnih indierockerjev Arctic Monkeys.

Ko po naključju pozabiš predsodke doma
Tistih, ki že poznajo vsebino serije pa po poročanju časopisa Guardian ne zmoti le vsebinska nepopolnost oddaje, pač pa tudi njen pesimizem. Geoff Travis, ena najbolj vplivnih osebnosti britanske neodvisne scene in "odkritelj" skupin The Smiths, Libertines in Arcade Fire, povsem drugače kot scenarij oddaje ne napoveduje skorajšnje smrti rocka: "Če hodiš naokoli z odprtimi očmi in "pozabiš svoje predsodke doma", lahko velike talente odkriješ na kar najbolj nenavadnih krajih. Rock ima sposobnost, da se vedno na novo izumi. Sam sem zelo optimističen glede prihodnosti."

P. B.