"Hvala, Michael Haneke, da letos nisi posnel nobenega filma," se je Audiard pošalil v svojem zahvalnem govoru; na oder sta po nagrado z njim prišla igralca Antonythasan Jesuthasan in Kalieaswari Srinivasan; za oba je bil to prvi izlet v filmske vode.

Stari znanec v Cannesu
Da je Audiard z zmago presenetil, smo zapisali, ker je Dheepan po svoji premieri v Cannesu od zbranih kritikov večinoma prejel spoštljive, a precej mlačne recenzije. Veliko bolj so bili denimo pred tremi leti navdušeni nad njegovo Rjo in kostjo ali pa leta 2009 nad zaporniško dramo Prerok, ki je dobila nagrado grand prix - zlato palmo pa Hanekejev Beli trak (kar pojasni šalo iz prejšnjega odstavka).

Osrednji lik Audiardove drame je Tamilski tiger Dheepan, ki pobegne Francijo. V taborišču za prebežnike prevzame tujo identiteto in se poveže z neko žensko in deklico, ki se izdajata za njegovo ženo in hčerko. V novi domovini pa se morajo vsi trije naučiti, kako razrešiti travme iz svoje preteklosti. Film noče biti, tako Audiard, dokumentarec o Šrilanki, pač pa portret različnih plasti Francije.

Grand prix za dramo o holokavstu
Nagrado grand prix, ki neuradno velja za "drugo mesto" na festivalu, je dobila ganljiva madžarska drama Savlov sin (Saul fia), celovečerni prvenec režiserja Laszla Nemesa, po mnenju številnih najdrznejši v uradnem tekmovalnem sporedu. Pretresljivi film nas popelje v koncentracijsko taborišče Auschwitz na vrhuncu tamkajšnjega iztrebljanja Judov. Nemes gledalca sooči tako s plinskimi celicami kot z množičnimi grobišči. Ta film je v času festivala tudi dobil nekaj najstrastnejših recenzij, tako pozitivnih kot tudi negativnih.

Tajvanski režiser Hou Hsiao Hsien je festivalsko nagrado za najboljšo režijo dobil za Morilca (The Assassin), vizualno osupljivo epopejo borilnih veščin, postavljeno na Kitajsko v devetem stoletju. Hou je letos tako že sedmič sodeloval v tekmovalnem sporedu (leta 1993 je že dobil nagrado žirije).

Najboljša režija za futurističnega Jastoga
Nagrado žirije letos prejme režiser, ki je veljal za enega izmed favoritov za zlato palmo - enfant terrible grškega filma Yorgos Lanthimos -, za svoj film The Lobster. Jastog je nadrealistična, znanstvenofantastična ljubezenska zgodba, postavljena v distopično prihodnost, kjer sta poroka in razmnoževanje obvezna. Samski ljudje imajo na razpolago samo 45 dni, da si najdejo partnerja - ali pa se soočijo s krutimi posledicami. Film, v katerem igrata Colin Farrell in Rachel Weisz, je Lanthimos posnel v angleščini.

Igralska trojica na vrhu
Vidno ganjeni Vincent Lindon je igralsko nagrado dobil za svojo upodobitev skrušenega slehernika, ki se skuša prebijati iz dneva v dan; nagrado mu je prinesla vloga v dobro sprejeti socialni drami La loi du marché (Zakon trga) režiserja Stéphana Brizéja, ki se giblje po podobnem področju kot brata Dardenne lani s filmom Dva dneva, ena noč.

Pri damah smo v igralski kategoriji doživeli izenačenje: zmagali sta dve vlogi, Rooney Mara za svoj prispevek k lezbični ljubezenski zgodbi Carol režiserja Todda Haynesa, Emmanuele Bercot pa za vlogo Francozinje v čustveno uničujoči zvezi (film Mon roi je režirala Maiwenn). Bercotova, ki je režirala letošnji otvoritveni film in ki je bila eden najbolj izpostavljenih obrazov letošnjega festivala, se je zahvalila z dolgim in ganljivim govorom, ob katerem si je režiser Xavier Dolan, letos član žirije, brisal solze. Namesto Rooneyeve je nagrado sprejel režiser Haynes, saj se je igralka medtem že vrnila v New York. (Ta nagrada je bila sicer pričakovana, čeprav so številni napovedovali, da si jo bo Rooneyeva delila s svojo soigralko iz filma Carol, Cate Blanchett.)

Mehiški scenarist in režiser Michel Franco je nagrado za najboljši scenarij dobil za film v angleščini, Chronic, streznitveni in srhljiv portret življenja medicinskega tehnika (Tim Roth), ki se v Los Angelesu ukvarja s paliativno nego in tragedijami iz preteklosti svojih pacientov.

Ponovimo:

NAGRADE V TEKMOVALNEM SPOREDU

Zlata palma
Dheepan, r. Jacques Audiard (Francija)
Grand prix
Saul fia/Son of Saul (r. Laszlo Nemes, Madžarska)

Režija
Hou Hsiao Hsien, za film Nie yin niang/The Assassin (Morilec) (Tajvan)

Najboljši igralec
Vincent Lindon, La loi du marché/The Measure of a Man (r. Stéphane Brizé, Francija)

Najboljša igralka
Emmanuelle Bercot, Mon roi (r. Maïwenn, Francija)
Rooney Mara, Carol (r. Todd Haynes, Velika Britanija)

Nagrada žirije
Yorgos Lanthimos, The Lobster (Grčija/Irska/VB/Nizozemska/Francija)

Najboljši scenarij
Michel Franco, Chronic (Mehika/Francija)

Častno zlato palmo je kot prva ženska v zgodovini nagrade prejela francoska režiserka in igralka Agnes Varda. Lovoriko podeljujejo priznanim režiserjem, katerih delo je imelo svetoven vpliv, a niso nikoli osvojili zlate palme. Pred Vardovo so jo prejeli še Woody Allen (2002), Clint Eastwood (2009) in Bernardo Bertolucci (2011).

Ime, ki si ga velja zapomniti
Priznanje Camera d’Or za najboljši filmski prvenec je dobil Cesar Augusto Acevedo za temačno dramo La tierra y la sombra (Zemlja in senca), pripoved o kolumbijski družini, ki bivakira na od ognja opustošenem polju. Film je bil eden najbolj hvaljenih na festivalu: nagradili so ga tudi v okviru programa Kritiški teden in z nagrado vizionar. (Za to priznanje je bila s prvencem Zgodba o ljubezni in temi nominirana tudi Natalie Portman, a je ostala praznih rok.)

Un Certain regard za islandske Ovne
Sekcija Un certain regard je praviloma namenjena filmom, ki so za odtenek bolj eksperimentalni in avantgardni kot tisti v osrednjem tekmovalnem programu; poudarek pa je na mladih režiserjih, pogosto tudi njihovih celovečernih prvencih. Žirija, ki ji je predsedovala Isabella Rossellini, je nagrade podelila že včeraj.

Glavno priznanje je, zanimivo, osvojila islandska komedija Hrutar (Ovni) režiserja Grímurja Hákonarsona. To je že drugi film z "živalsko tematiko" zapored, ki je zmagal v tej sekciji: lani je lovoriko odnesel madžarski Beli bog, v katerem imajo glavno vlogo psi. No, Ovni so zgodba o dveh odtujenih bratih, ovčjih pastirjih, ki morata po 40 letih spet stopiti skupaj, ko se njuni čredi zaradi izbruha bolezni znajdeta v nevarnosti. Čeprav je zgodba postavljena na islandsko podeželje, se režiserju zdi univerzalna: "Čeprav je to izrazito islandski film, je tudi zgodba o družinskih konfliktih, ki se očitno dotakne src ljudi; obenem pa je tudi zabavna in duhovita."

Veliki hrvaški uspeh
Takoj za glavno nagrado je v sekciji najprestižnejša nagrada žirije - in ta je tokrat odpotovala na Hrvaško, z ekipo filma Zenit (Zvizdan) režiserja Daliborja Matanića.

Po osamosvojitvi je Zenit prvi hrvaški celovečerni film, ki se mu je uspelo uvrstiti v uradni program festivala v Cannesu; sofinanciral ga je Slovenski filmski center (SFC). Zgodba je razpeta med tri desetletja, sledi pa življenju v dveh sosednjih vaseh, obremenjenih z zgodovinskim nasledstvom. Prav tako pripoveduje tri ljubezenske zgodbe, povezane s temo prepovedane ljubezni.

NAGRADE V SEKCIJI UN CERTAIN REGARD

Glavna nagrada
Hrutar (Ovni), režija: Grímur Hákonarson (Islandija)

Nagrada žirije
Zvizdan (Zenit), režija: Dalibor Matanić (Hrvaška, Slovenija, Srbija)

Najboljša režija
Kishibe no tabi (Potovanje na obalo), režija: Kijoši Kurosava (Japonska, Francija)

Nagrada Un certain talent
Comoara (Zaklad), režija: Corneliu Porumboiu (Romunija, Francija)

Nagrada za obetavno prihodnost
Masaan, režija: Neraj Gajvan (Indija, Francija)

DRUGE NAGRADE

Častna palma: Agnes Varda
Camera d'Or (najboljši prvenec): La tierra y la sombra (Zemlja in senca), r. Cesar Augusto Acevedo (Kolumbija)
Kratki film: Waves ’98, r. Ely Dagher
Nagrada ekumenske žirije: Moja mama, r. Nanni Moretti (Italija)