Ta se vrti okoli pregledne retrospektive filmov Knjige o filmih, v kateri se lahko obiskovalci bolj intenzivno poglobijo v najbolj prelomne izdelke sedme umetnosti. V mesecu marcu so začeli že drugo triado filmske retrospektive, tokrat po knjigi avtorja Louisa Giannettija Razumeti film. V okviru te bo posebna pozornost namenjena poglavjem snemanje, mizanscena, gibanje, zvok, igra, film in gledališče.
O snemanju
V Kinoteki bodo tako marca in aprila na ogled filmi, na katerih Giannetti pojasnjuje svoje besede. Poglavje o snemanju, kjer avtor navaja tri filmske sloge - realizem, klasicizem in formalizem, bodo obiskovalcem Kinoteke pomagali razumeti filmi Življenje je lepo, Mož z zvezde, Frankenstein, Čas nedolžnosti, Boter in Tri barve: Rdeča. Giannetti govori o današnjih hitrih filmih, ki so polni zvokov in besnenja, zato pa jim primanjkuje duha. Več kot vsebujejo pompa, manj umetnosti prinašajo, pravi.
'Postavljanje na oder'
Mizascena opozarja na povezavo filma z njegovim predhodnikom - gledališčem, postavljanjem na oder (mise en scene). Tako se po besedah Mitja Reichenberga, ki program obširneje predstavlja v marčevskem Kinotečniku, Giannetti razpiše o filmskem okvirju, kompoziciji in obliki slike, teritorialnem prostoru, distančnih vzorcih ter zaprti in odprti formi. V tem poglavju pridejo na vrsto filmi Diplomiranec, Rdeča puščava, Kot voda za čokolado, Luči velemesta in Jules in Jim.
Gibanje in montaža
Poglavje o gibanju bomo lažje razumeli, če si (mnogi še enkrat) ogledamo filme Divji deček, Teci, Lola, teci, Kurosawovega Telesnega stražarja, Toma Jonesa, muzikal Lasje in Viridiano. Montažo lahko bolje razumemo, če poleg ustrezajočega Giannettijevega teksta pogledamo še naslove Sever-severozahod, Lovec na jelene, Rojstvo naroda, Četrti mož, Točno opolnoči in Persona. Zvoku bomo prisluhnili v drami Kaos, paradoksalno nemem filmu Vesela vdova, poleg tega pa še Trainspottingu, Apokalpisi danes in Aleksandru Nevskem.