Razstava Macchine! Spirito della meccanica tra i fondi d'oro (Stroj! Duh mehanike med skladovnicami zlata) v kuratorski potezi Gabrieleja Borghinija do 4. oktobra predstavlja soočenje dveh zelo različnih vokabularjev - futurističnega in klasičnega. Osrednji predmet razstave je avtomobil, objekt, v katerem sta povezana arhitekturno in inženirsko načrtovanje ter prikaz specifičnega odnosa do življenja. V futuristični koncepciji je ta odnos vseboval poveličevanje drznosti, hitrosti in vsega mehaničnega. Zato razstava ne predstavlja le umetniških del, ki tematizirajo vstop v dobo vsesplošne mehanizacije, ampak tudi resnična vozila futurističnih umetnikov in njihovih sodobnikov.
Avtomobili ob renesančnem zlatu
Avtomobili in motorji, izdelani med letoma 1909 in 1930, so postavljeni v imenitne sobane, urejene v 14. stoletju, katerih stene so bogato okrašen s poslikavami v zlatu. Na ogled niso le vozila, ki so zares služila svojemu namenu, ampak tudi majhni modeli, med katerimi so nekateri izredno kompleksni in ki so bili izdelani kot študije mogočih gibljivih strojev prihodnosti. Ti modeli so postavljeni v dialog s slikami, na katerih so futuristi skušali prikazati dinamiko gibanja v času in prostoru, pa tudi s slikami starejših avtorjev, na katerih upodobljena telesa izžarevajo moč, dinamiko in izredno virilnost. Takšna so na primer dela renesančnega slikarja Domenica Beccafumija (1486-1551), čigar opus je v sienski pinakoteki odlično zastopan.
Sprevračanje futuristične nocije muzeja
Z razstavo Macchine! Spirito della meccanica tra i fondi d'oro sienski muzej sprevrača futuristično ideologijo, ki je zahtevala uničenje muzejev, ki jih je pojmovala kot pasatistične akademske enklave, kot prostore mrtve umetnosti in mavzoleje neuporabne učenosti. Umetnost futuristov in njihova tako oboževana vozila - za futuristične umetnike je značilno, da po pravilu niso prihajali z družbenega dna in so si lahko privoščili avtomobile, nekateri pa so bili tudi lastniki letal - so tako postavljena ob vrhunec tiste umetnosti, katere idolatrijo so Marinetti in njegovi 'apostoli' imeli za največje zlo. Ta gesta pa omogoča novo vrednotenje dela futuristov, ki se ne kaže več kot tako zelo revolucionarno, saj obiskovalec dobi vtis, da so enake cilje - prikaz gibanja in dinamike nasploh - zasledovali tudi umetniki, ki so delovali pred več stoletji.
V galeriji si lahko ogledate nekaj utrinkov z razstave in nekaj del, ki so del stalne postavitve sienske pinakoteke.