O Johannu Straussu mlajšem, imenovanem tudi kralj valčka, pogosto govorijo kot o prvem popzvezdniku. Mlajši Strauss – njegov oče je bil prav tako uspešen skladatelj – je najprej osvojil dunajsko občinstvo, postopoma pa je postal mednarodni zvezdnik. Posebno priljubljen je bil med ruskim plemstvom in poleti je tradicionalno gostoval v Pavlovsku pri Sankt Peterburgu, kjer je ruska vladarska družina imela podeželsko rezidenco.

Leta 1867 je nastopil na odprtju svetovne razstave v Parizu, zaradi njega pa je prava mrzlica valčka zajela celo ZDA in tako je leta 1872 Strauss mlajši v Bostonu nastopil na vélikem svetovnem mirovnem jubileju in mednarodnem glasbenem festivalu, ki je zaznamoval konec francosko-pruske vojne leta 1871. Strauss je v Bostonu vodil 20.000 glasbenikov in pevcev ter nastopil pred kar 100.000 gledalci.

New York Times o Johanu Straussu II.
Tudi Strauss mlajši sam je nastopil kot glasbenik. Zaigral je na violino, New York Times pa je 18. junija 1872 pisal: "Vse oči so bile priklenjene na ekspresivni obraz in prepričljivo roko gospoda Straussa. Vsako uho se je napenjalo, da bi ujelo zvok violine, na katero je občasno strastno in z neprekosljivo gotovostjo polagal lok. Bučen aplavz je zaznamoval konec valčka, ki so ga nemudoma vnovič zahtevali in ga (tudi, op. P. B.) znova poslušali."

V povezavi s Straussovim igranjem na violino je zanimivo to, da je bilo prav učenje violine prva napoved poznejšega rivalstva med očetom in sinom. Oče oziroma Johann Strauss starejši si je želel, da bi njegov sin postal bankir ali poslovnež, Strauss mlajši pa je hitro vzljubil glasbo in se pri članih očetovega orkestra skrivaj učil igrati na violino.

Tega leta je valček Na lepi modri Donavi, ki mu pravijo tudi neuradna avstrijska himna, že bil mednarodna uspešnica. To potrjuje tudi to, da so notni zapis valčka, ki je bil velik uspeh tudi na omenjenem koncertu v Parizu, hitro prodali v skoraj milijon izvodih.

Uspešni nastopi z lastnim orkestrom
Zvezdnik je Johann Strauss mlajši postal, že preden se je uveljavil kot skladatelj. Ker je oče zapustil družino, je moral kot najstarejši sin že pred dopolnjenim 20. letom preživljati družino. Tako je začel nastopati in že njegov prvi nastop z lastnim orkestrom 15. oktobra 1844 v lokalu Casino Dommayer je bil velik uspeh. Postal je tekmec očeta in njegovega orkestra, rivalstvo očeta in sina pa je na Dunaju postalo vroča tema pomenkovanj. Tekmovanje sicer ni trajalo dolgo, saj je Strauss starejši leta 1849 umrl, sin pa je njegov orkester prevzel in ga združil s svojim. Primerjava s sodobnimi pop in rock zvezdniki je tako še bolj na mestu, saj je Strauss mlajši s svojo zasedbo hodil na turneje.

Johann Strauss mlajši je ustvaril eno opero, 15 operet – med njimi je posebej priljubljen Netopir, en balet ter približno 500 valčkov, polk, maršev in četvork. Velik del tega opusa bo letos mogoče slišati na Dunaju. Mesto je namreč za 200. obletnico Straussovega rojstva pripravilo obsežen program, ki ponuja več kot 65 predstav in tri razstave, 250 dni dogodkov na 69 lokacijah v vseh 23 mestnih okrožjih. Program pripravlja več kot 400 umetnikov v sodelovanju s 40 partnerji, Straussa pa bo občinstvu skušal predstaviti in približati na zelo različne načine in tudi v različnih glasbenih žanrih.

Različni pristopi k predstavljanju dediščine Johanna Straussa mlajšega
Program so tematsko razdelili v tri sklope. PUR so dogodki, ki se navezujejo na originalne Straussove partiture, MIX so dogodki, ki destilirajo – tako organizatorji – in predelajo znani material, povezan s temami iz Straussovega življenja in glasbe, tako da nastane nekaj novega. Zadnji sklop pa je OFF in ta naj bi ponudil dogodke, ki Straussovo glasbo "ponesejo v popolnoma nove dimenzije". Za ilustracijo: Straussovo leto bodo med drugim spremljali podkasti, sobe pobega, rave večeri, znanstveni seminarji in pevska tekmovanja.

Dunajska sezona plesov
Celoletno praznovanje bo uvedel tradicionalni Ples cvetja (Blumenball), ki bo 17. januarja mestno hišo spremenil v morje 100.000 cvetlic. Blumenball velja za najlepšega od dunajskih plesov, ki sicer v avstrijski prestolnici ostajajo živa tradicija. Tokrat bo potekal 101. Ples cvetlic ne bo le uvertura v Straussovo leto, pač pa bo odprl tudi tokratno sezono plesov, čeprav jih bodo nekaj pripravili že prej. Do konca februarja se jih bo na Dunaju zvrstilo še 11, na primer ples Štajercev, mavrični ples, ples znanosti, ples dunajskih gospodarstvenikov, ples Tirolcev, ples veganov … Vrhunec sezone plesov pa bo zadnji, to je dunajski operni ples.

V povezavi z dunajskimi plesi so zanimivi naslednji podatki, ki govorijo o plesih kot o pomembnem gospodarskem dejavniku: povprečni obiskovalec porabi približno 365 evrov za vstopnice, garderobo, hrano in prevoz. Organizatorji pričakujejo več kot 520.000 obiskovalcev, ki bodo k lokalnemu gospodarstvu prispevali več kot 190 milijonov evrov.