Pod navdihom vzhodnih in zahodnih mislecev je pisala drzne skladbe. Zanimali so jo človek, njegov obstoj in vpliv, ki ga ima nanj glasba.

Novico o slovesu skladateljice je na svoji strani objavila britanska glasbena založba Boosey and Hawkes, ki jo je označila za veliko damo nove glasbe in eno najpomembnejših ruskih skladateljic današnjega časa. Priznavali so ji poseben slog, ki izhaja iz duhovnosti, vendar presega tradicijo. "Umetnost glasbe je skladna s težnjo po širjenju dimenzij naših življenj," je dejala leta 2017 v nekem intervjuju. Svoje komponiranje je nekoč opisala kot pogovor z Bogom.

Trenutek, ko se je odločila življenje zapisati glasbi
Rodila se je leta 1931 v revni rusko-tatarski družini v ruskem mestu Čistopolj. V BBC-jevem dokumentarnem filmu iz leta 1990 se je spominjala, kako se je kot otrok igrala na igrišču brez trave. "Nenadoma se je otroška domišljija obrnila proti nebu. Sedela sem na ogolelem dvorišču z odpadom v središču, brez nečesa, kar bi zaposlilo otrokove misli. Pogledala sem proti nebu in se preselila tja." Ko je začela obiskovati glasbeno šolo, so ji na dom prinesli klavir, ki jo je popolnoma očaral. "S povsem akustičnega vidika je bilo nebeško … Lahko si sedel pod klavirjem in slišal nenavadne zvoke. Lahko si igral neposredno na strune ali klaviaturo. Bilo je tako veliko možnosti." Pozneje je spregovorila, da jo je prav to navdihnilo, da je življenje posvetila glasbi. "Želela sem oblikovati snov zvoka."

Potem ko se je vpisala na Moskovski konservatorij, je leta 1959 spoznala skladatelja Dmitrija Šostakoviča. Potem ko je slišal simfonijo, ki jo je napisala za zadnji izpit, je podprl njeno nekonvencionalno glasbeno vizijo in ji dejal: "Želim vam, da bi nadaljevali svojo nepravilno pot."

Čeprav so jo leta 1970 krstili v pravoslavni cerkvi, je v nekaterih njenih delih ključno vlogo igrala muslimanska tradicija.

Eden največjih glasbenih talentov svojega časa
Preden je zapustila takratno Sovjetsko zvezo in odšla na Zahod, je bila kot nekonformistka pod pritiskom sovjetske cenzure in dolga leta je ustvarjala v pozabi. Leta 1979 so Gubajdulino uvrstili na črni seznam Zveze sovjetskih skladateljev in ji tako prepovedali objavljanje skladb. Po razpadu Sovjetske zveze se je preselila v bližino Hamburga in si tam utrdila status ene najpomembnejših skladateljic po Dmitriju Šostakoviču. Izkazala se je za enega največjih glasbenih talentov svojega časa.

Bila je tudi članica berlinske Akademije umetnosti in Kraljeve švedske akademije za glasbo. Za svoje delo je leta 2002 prejela ugledno glasbeno nagrado polar.

Leteča samotarka, ki le občasno obišče Zemljo
Britanski dirigent z nemškim državljanstvom Simon Rattle jo je opisal kot "letečo samotarko" v svojem svetu, ki le občasno obišče Zemljo.

Njeno glasbo je v živo lahko slišalo tudi slovensko občinstvo – leta 2014 so na Ljubljana Festivalu izvedli njeno delo Zakaj?, leto pozneje pa še njen Koncert za violo in orkester.