Moravski muzej v Brnu je imel izvirni rokopis četrtega stavka Beethovnovega godalnega kvarteta v B-duru, op. 130, v svoji zbirki že več kot 80 let, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

"To je eden najdragocenejših predmetov v naših zbirkah," je za AP povedala muzejska kustosinja Simona Šindelářová. Muzej je partituro ta teden prvič postavil na ogled v pričakovanju, da jo bo kmalu predal pravim lastnikom.

Sorodna novica "Razmišljati kot Beethoven": skladateljevo zadnjo simfonijo je dokončala umetna inteligenca

Vračilo je omogočil zakon o vračilu lastnine, ki so jo ukradli nemški nacisti. Podrobnosti o tem, kako je družina, katere bogastvo je izviralo predvsem iz rudarstva in bančništva v srednji Evropi, po prvi svetovni vojni pridobila to skladbo, niso znane.

"Žal nam je, da smo ga izgubili, vendar upravičeno pripada družini Petschek," je dejala Šindelářová. Beethoven je šeststavčni godalni kvartet v B-duru zložil v letih 1825–1826 kot del svojega dela na seriji kvartetov, ki jih je naročil ruski princ Nikolaj Galicin. Premierno je bila izvedena marca 1826 v koncertni dvorani Musikverein na Dunaju.

Znano je, da je Beethoven, ki je umrl leta 1827, podaril četrti stavek svojemu tajniku Karlu Holzu, pred Petschekovimi pa sta ga imela v lasti vsaj še dva zasebna lastnika na Dunaju.
Družina je marca 1939 med nacistično okupacijo Češkoslovaške neuspešno poskušala poslati rokopis v tujino po pošti, s čimer je pritegnila pozornost gestapa.

Sorodna novica Beethovnov boj z gluhoto bo tema novega muzeja

Po besedah ​​Šindelářove so Nemci strokovnjaka iz Moravskega muzeja takrat prosili, naj preveri, ali je Beethoven res avtor, a je on to "zanikal, da bi ga rešil" pred okupatorji. Laž bi ga lahko drago stala, a je delovala – muzej je smel obdržati rokopis. So pa nacisti tedaj zasegli večino premoženja in imetja družine Petschek, ki ga je češkoslovaški komunistični režim po vojni nacionaliziral.

"Iz svojega novega doma v Združenih državah je Franz Petschek, ki je vodil družinsko rudarsko podjetje na Češkoslovaškem, poskušal rokopis dobiti nazaj, vendar mu ni uspelo zaradi povojne delitve v Evropi in nastanka železne zavese."

Moravski muzej je 3. avgusta podpisal pogodbo o prenosu lastništva rokopisa na njegove dediče. Druge družine medtem z zahtevki lastništva nad premoženjem in dragocenostmi, izgubljenimi med drugo svetovno vojno, še vedno čakajo, piše AP.

Anne Webber, sopredsedujoča londonski Komisiji za izropano umetnost v Evropi, je dejala, da čeprav se je 47 držav leta 2009 dogovorilo, da bodo poskušale popraviti krivice iz obdobja holokavsta, se "restitucija izropanih umetnin pogosto še vedno zdi tako oddaljena možnost kot vedno”.