Oglas
V Slovenski filharmoniji ste tako lahko prisluhnili glasbi, s katero je Despres pospremil dvorni mašni obred, njen osrednji del pa predstavlja maša Hercules Dux Ferrarie.
Da le ne bi prezrli kraljaKot je terjal bonton 15. stoletja, se Despresov glasbeni program dvornega mašnega obredja začenja s poklonom kralju, ki je v Despresovem času še vedno veljal za božjega namestnika na zemlji. Tako bomo v glasbeni večer vstopili z motetom Naj živi kralj.
Mašo Hercules Dux Ferrariae (Herkul, vojvoda Ferrarski) naj bi Despres napisal za ferarskega vojvodo Ercoloma d'Esteja, s katerim je imel od leta 1491 redne stike. Glasbeni večer v Filharmoniji bo zaokrožil pasijonski motet O Domine Iesu Christe, ki ga preveva vzdušje spokorništva.
"Popevke" renesančne dobe
Italijanska zasedba Speculum Musicae v svojih vrstah združuje vokaliste, ki se navdušujejo nad renesančno in baročno glasbo. Na nastopih skupine, ki je nastala leta 1999, lahko tako pod dirigentskim vodstvom Marine Malavasi prisluhnete posvetnim in cerkvenim skladbam, ki so jih zapisali skladatelji 15. in 16. stoletja.
Ozračje srednjeveških kapel
Člani ansambla BandAntica La Pifarescha izvajajo glasbo, ki je s posebnim vzdušjem napolnjevala renesančne in srednjeveške kapele. Skupina pa poslušalcem ne prinaša le poustvarjanja glasbe skladateljev izpred več kot pol stoletja, temveč to glasbo tudi izvaja na starodavnih inštrumentih. Glasbenike iz zasedbe pa boste zagotovo še bolj cenili, ko boste izvedeli, da nekateri igrajo na inštrumente, ki jih po srednjeveških rokodelskih postopkih izdelajo kar sami.
Ljubljenec Martina Lutra
Josquin Despres, skladatelj iz belgijske grofije Hainaut, se je rodil v štiridesetih letih 15. stoletja, že v času svojega življenja pa je užival slavo enega najbolj priljubljenih komponistov. Veliki oboževalec Despresove glasbe je bil tudi nemški verski reformator Martin Luter, ki je o skladatelju zapisal: »Josquin je gospodar not, ki morajo izražati tisto, kar jim on zapove; drugi skladatelji pa pišejo, kar jim note narekujejo.«
Despresa je njegova glasbena nadarjenost že kot dvajsetletnega pripeljala v kapelo milanske stolnice, v naslednjih letih pa je postal priljubljen glasbeni ustvarjalec milanske vladarske družine Sforza, papeževega in francoskega dvora, več let pa je služil tudi pri italijanski knežji družini d'Este v Ferrari.
Renesančni ideal v glasbi
Čeprav Despres za seboj ni zapustil obsežnega opusa, pa njegovi glasbi pripada pomembno mesto v svetovni glasbeni zakladnici. Despresove melodije so namreč pomenile prelom s starim svetom, v katerem je bil človek pojmovan kot nemočno in na milost in nemilost božji volji prepuščeno bitje; njegova glasba je oznanjala prihod novega veka in uveljavitve renesančnega ideala, ki je človeku priznal njegovo sposobnost za usmerjanje poteka lastnega življenja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje