Henri Texier skupaj z drugimi člani Strada Quinteta skozi glasbo pripoveduje o svojih življenjskih izkušnjah. Foto: Cankarjev dom
Henri Texier skupaj z drugimi člani Strada Quinteta skozi glasbo pripoveduje o svojih življenjskih izkušnjah. Foto: Cankarjev dom
Henri Texier
Henri Texier na pot nikoli ne gre brez kontrabasa.

Nekaj najlepših džezovskih melodij Henrija Texiera je namreč obogatilo film Remparts d'Argile (Glineni okopi). Projekcijo filma je pospremil nastop zasedbe Henri Texier Trio. Ko so se znamenitemu kontrabasistu Henriju Texieru, Sebastienu Texieru in Christophu Marguetu pridružili Georgui Kornazov, Francois Corneloup in Charles Caratini, je nastop začel še Henri Texier Strada Quintet. Njihov album (V)ivre v glasbi povzema Texierove življenjske izkušnje: popotovanje po Indiji in Afriki, občutje jeze ob spremljanju socialnih in drugih krivic ter spoznavanje glasbenih vplivov.

Kulturni vdori v sodobnem svetu
Film Remparts d'Argile je v začetku 70. prinesel dokumentarno študijo o primitivnem ljudstvu v odročni severnoafriški vasici Tehouda. Scenarij je nastal po knjigi Change at Shebika Jeana Duvugnauda. Film razčlenja vprašanja vdora zahodne civilizacije v do takrat kulturno odmaknjene predele sveta in se sprašuje o odzivih primitivnih ljudstev ob srečanju s tujimi kulturnimi prvinami. Dogajanje v filmu je pravzaprav dvotirno; ob spremljanju dostojanstvenega odziva vaščanov ob prihodu tuje kulture spoznamo tudi bolj intimno pripoved o nepismeni in osiroteli deklici.

S kršitvijo zakona do kariere
S prvimi dejanji svoje glasbene kariere je francoski džezist pravzaprav hudo kršil zakone. Že pri 15 letih je namreč začel v pariških nočnih klubih igrati klavir; v te prostore mladoletnim osebam vstop ni bil dovoljen. Čeprav se je Henri Texier šolal za pianista, ga je značilni džezovski inštrument - kontrabas - tako prevzel, da je niz črno-belih tipk kmalu zamenjal za orjaško godalo. Texier se je kalil ob velikih džezistih, Donu Cherryju, Leeju Konitzu in Dexterju Gordonu.

Francoz v severni Afriki
V šestdesetih je Henri Texier skupaj z bobnarjem Danielom Humairom ustvaril eno najbolj vplivnih glasbenih sekcij v Franciji. Glasbenika sta sodelovala s številnimi odličnimi inštrumentalisti in močno prispevala k živahnemu dogajanju na francoski džezovski sceni. V sedemdesetih je Texier naredil korak naprej. Začel se je učiti številnih glasbil, s katerimi je obogatil svojo glasbo. Naslednji premik v delu Henrija Texiera je nastopil sredi devetdesetih, ko se je navdušil za severnoafriško kulturo. Njene prvine so ostale do danes sestavni del džezovskih partitur Henrija Texiera. Glasbeniku je za veliko delo francoska vlada podelila najvišje častno priznanje - postal je vitez častne legije.