Po ministričinih ugotovitvah je prišlo do izrazite polarizacije dveh stališč: ali slovenska zakonodaja potrebuje tako visoko normiranje in reguliranje pri vključevanju kvot v svoje člene ali pa je že tako zrela, da tovrstnega normiranja ne potrebuje, saj se je že ponotranjilo znotraj same avtonomije urednikov.

Kar se tiče kvot, so statistike pokazale, da se je kvote, ki so vključene v trenutno veljavni zakon, pogosto izrabljalo, saj se je slovenska glasba predvajala predvsem v nočnem času. In ravno na podlagi teh statistik so se odločili za spremembo, je pojasnila Širca. Osnutek novega zakona o medijih v 70. členu tako opredeljuje delež predvajanja slovenske glasbe na radijskih in televizijskih programih, ki naj bi po novem znašal 15 odstotkov predvajane glasbe med 6. in 20. uro. S tem so slovenskim glasbenikom dali možnost, da jih poslušalci slišijo v večji meri kot do zdaj, je poudarila Širca.

Sicer pa, kot je dejala, na ministrstvu za kulturo "nimajo težav s spreminjanjem kvot", čeprav bi si sama želela tako družbeno klimo, da te sploh ne bi bile potrebne in bi se razumele kot samoumevne. Pomembno je predvsem, da se ščiti dnevni predvajani čas, je še povedala Širca.

Država in razvoj slovenske glasbe
Javna razprava o kvotah se je podaljšala tudi v razpravo o slovenski glasbeni sceni in sistemu glasbene industrije, ki naj bi bila premalo razvita in bi ju bilo treba stimulirati. Vendar pa, kot je dejala Širca, država že izvaja določene ukrepe, ki naj bi pripomogli k razvoju slovenske glasbe v najširšem pomenu, tako novejše kot tudi tradicionalne glasbe oziroma vseh glasbenih žanrov. Ministrstvo v obliki podpor in ukrepov nevladnemu sektorju skozi enoletne in štiriletne projektne razpise ter štiriletne programske razpise namenja skoraj 2,4 milijona evrov letno. Tako med drugim spodbuja koncertne cikle, festivale, mednarodno sodelovanje, glasbeno založništvo, izdajo nosilcev zvoka in drugo.

Velik del sredstev je sicer, kot je dejala ministrica, res namenjen klasični glasbi, vendar pa pokrivajo tudi sodobne glasbene prakse, elektronsko glasbo, sodobno klasično glasbo, urbano glasbo, rock, džez, etno in drugo. Nepomembni pa niso niti prispevki, ki jih država plačuje za samozaposlene v kulturi. Za 189 oseb ministrstvo namenja 780.000 evrov letno. Za številkami po ministričinih besedah stoji ukrep, ki pripomore, da se tisti glasbeniki, ki delujejo na trgu - ki je ranljiv in ki se ne more sam vzdrževati, še posebej gre za mlajše glasbenike -, lahko oprimejo tudi tovrstnih pomoči.

Tudi o novih razpisih
Direktorica direktorata za umetnost Barbara Koželj Podlogar je danes predstavila še javna razpisa na področju umetnosti, in sicer razpis za izbor kulturnih projektov na področju umetnosti, ki jih bo v letu 2011 sofinancirala država in je vreden 830.000 evrov, ter razpis za izbor prvih projektov na področju uprizoritvene umetnosti za leto 2011, ki je vreden 25.000 evrov. Oba razpisa bosta objavljena v petek. Oktobra bo ministrstvo objavilo javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov, ki so bili odobreni slovenskim prijaviteljem oziroma soorganizatorjem v okviru evropskega programa Kultura 2007-2013 za leti 2009 in 2010 in potekajo tudi v letu 2011. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev je 220.000 evrov.