Oglas
Simfoniki so namreč predstavili Slovencem malo manj znano uverturo v tragedijo Yrsa skladatelja Johanna Petra Emiliusa Hartmanna, ki je partituro zasnoval po eni izmed nordijskih sag.
Yrsa zori 70 letOperno delo Yrsa je "nastajalo" kar sedemdeset let. Besedilo za tragedijo je Adam Oehlenschläger napisal že leta 1814, več desetletij zatem pa je vodstvo Kraljevega gledališča Hartmannu naročilo, naj napiše partituro k besedilu. Zadnjega med svojimi večjimi deli, ki se navezujejo na nordijsko mitologijo, je Hartmann dokončal leta 1881, krst pa je opera končno doživela dve leti kasneje. Avtor besedila predstave nikoli ni videl; umrl je že dolga leta pred premiero.
Johannu Petru Emiliusu Hartmannu (1805 - 1900) se je glasba pretakala v krvi že ob rojstvu. Rodil se je namreč v ugledni nemški glasbeni družini na Danskem. Po očetovem nasvetu se sprva sicer ni posvetil glasbi, temveč pravniškemu poklicu. A genetska zasnova je prevladala in, še preden je dopolnil 30 let, se je Hartmann že izkazal z opernim prvencem Krokar. Komponist, čigar dela zaznamuje resnobnost, dramatičnost in mračni duh severnih dežel, je v svojem času veljal za prvo glasbeno avtoriteto na Danskem.
Novost v klavirskem koncertu
Program je nadaljeval 3. Beethovnov klavirski koncert, ki je v zgodovino prišel kot prvi klavirski koncert z zelo dolgim orkestralnim uvodom. Preden se zasliši zvok klavirja, orkester odigra kar 111 taktov, kar je bila velika novost pri klavirskih koncertih. Že Beethovnovi sodobniki so koncert označili za eno najbolj doživetih inštrumentalnih del. K temu je veliko pripomogel finale, ki s presenetljivimi modulacijami ter inštrumentalnimi in harmonskimi niansami uteleša boj med svetlobo in temo.
Elementarne sile narave
Sklep koncerta je pripadel 5. simfoniji danskega skladatelja Carla Nielsena. Nielsena je pri pisanju simfonije vodila želja po glasbenem utelešenju najelementarnejših sil, ki povezujejo naravo - človeka, živali in celo rastline. Nielsenova Peta simfonija prinese nekaj presenetljivih trenutkov. Tako v nekem trenutku zaslišimo mali boben, ki "udari" povsem svoj ritem in ne sledi ritmu orkestra. A ravno ta konflikt je partituri podaril izrazit značaj. V delih Carla Nielsena ne prepoznamo peresa skandinavskih romantikov; skladatelj je uspel razviti samosvoj slog in se je predal novejšemu glasbenemu izrazu. V nekem trenutku je tako zapisal, da naj bi bile njegove disharmonije celo hujše od Schömbergovih.
Tudi solist s severa Evrope
Kot solist se je predstavil norveški pianist Leif Ove Andsnes, ki se je predvsem s poustvarjanjem baročnih del do 20. stoletja uspel prebiti med najopaznejše pianiste mlajše generacije. Glasbenik z otoka Karmoy na jugozahodu Norveške si je tehniko izuril pod nadzorom češkega glasbenega pedagoga Jirija Hlinke. V karieri je Leif Ove Andsnes nanizal že nastope z nekaterimi vodilnimi svetovnimi orkestri, med drugim s simfoniki iz Berlina in Birminghama.
Z glasbo se spominjamo Andersena
Danski nacionalni radijski simfonični orkester, ki ga je vodil dirigent Thomas Dausgaard, sodi med najstarejše radijske orkestre. Ustanovljen je bil leta 1925, za njegov vstop v družbo najimenitnejših orkestrov pa imata zasluge dirigenta Fritz Busch in Nicolai Malko. Letos za orkester ni bilo počitka. Ob 200. obletnici rojstva Hansa Christiana Andersena je orkester naročil vrsto novih del, ki slonijo na delih slovitega pravljičarja. S tem priložnostnim programom se bodo danski glasbeniki predstavili na turneji po Daljnem vzhodu, pa tudi v Veliki Britaniji in na Nizozemskem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje