Oglas
Pod dirigentskim vodstvom Davida de Villiersa so glasbeniki izvedli novoromantično Simfonijo št. 2 v c-molu, imenovano tudi Vstajenje. V duhu svetobolja simfonija v univerzalnem jeziku glasbe spregovori o duševnih in življenjskih stiskah.
Obsežna zasedba na odruOrkestru so se na odru pridružili še pevci iz Komornega zbora RTV Slovenija, Domžalski komorni zbor, Vokalna skupina Domen, Oratorijski zbor cerkve sv. Marka iz Zagreba, kot solistki pa sta se predstavili sopranistka Irena Baar in altistka Mirijam Kalin.
Predvsem dirigent in umetniški vodja
Čeprav se danes Gustava Mahlerja (1860-1911) spominjamo kot enega najvidnejših komponistov romantičnega preporoda ob koncu 19. stoletja, pa je prve slasti slave užil kot dirigent. V lepem spominu so Mahlerja ohranili še posebno Dunajčani, saj se je pod njegovim umetniškim vodstvo dunajska državna opera povzpela med najbolj ugledna koncertna prizorišča na svetu. Kariero dirigenta in umetniškega vodje pa je Gustav Mahler sklenil kot direktor newyorških filharmonikov.
Deset novoromantičnih simfonij
Gustav Mahler nam je zapustil 10 simfonij - 9 jih je oštevilčenih, zadnjo pa je skladatelj poimenoval Das Lied von der Erde (Pesem Zemlje). Vse Mahlerjeve simfonije slogovno pripadajo pozni novi romantiki, ki je bila idealen slog za Mahlerja. Skladatelja češkega rodu je namreč privlačilo predvsem obravnavanje filozofskih, umetniških in religioznih tem ter boj čustev, ki se odvija v notranjosti vsakega posameznika.
Filozofsko in družbeno ozadje Vstajenja
Tudi z drugo simfonijo se je Mahler podal na odkrivanje skrivnostnih poti filozofije. Vstajenje je tako izraz duha časa, v katerem je nastalo, saj izraža duhovna nasprotja, ki sta jih v svojih spisih artikulirala filozofa Friedrich Nietzsche in Arthur Schopenhauer.
To je bilo tudi obdobje, ko ljudje še niso mogli povsem uveljavljati svobodne volje, nagli industrijski napredek in nove ideje v svetu družbenih ved pa so že napovedovali temeljne družbene spremembe, ki so se začele kazati na začetku 20. stoletja, dokončno pa so se uveljavile po koncu 1. svetovne vojne.
Nesmrtnost za izbrance
Druga Mahlerjeva simfonija pa prinaša še eno zgodbo. Zgodbo o skladateljevi veri v nesmrtnost, ki jo je Mahler vedno znova izražal, hkrati pa poudarjal, da nesmrtnost ni namenjena vsakomur. Vsakdo si jo mora zaslužiti z dobrimi dejanji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje