S svojim opusom, ki ni obsežen, se pa zato odlikuje predvsem po kakovosti, si je Ciglič zagotovil vidno mesto v slovenskem ustvarjanju. Skladatelj se je rodil leta 1921 v Ljubljani, kjer je na Akademiji za glasbo diplomiral iz dirigiranja, nato pa se je izpopolnjeval še v Salzburgu in Parizu. Ljubezen do glasbe ga je vodila tudi do predajanja pedagoškemu delu. Bil je profesor kompozicijskih predmetov na ljubljanski srednji glasbeni šoli in na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Med letoma 1948 in 1949 je deloval kot dirigent opere v Sarajevu, kasneje pa kot upravnik in dirigent Mestne filharmonije v Subotici (v letih 1955 in 1956).

Priznanja za delo
Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade; leta 1948 je za Sinfonio appassionato prejel nagrado prezidija Ljudske skupščine socialistične republike Slovenije, leta 1987 so mu podelili doktorat iz glasbe Mednarodne univerzitetne ustanove Marquisa Giuseppa Scicluna z Malte, nagrajen pa je bil tudi z Župančičevo nagrado za življenjsko delo (2003).

Kaj ponuja Cigličev opus?
Njegov opus med drugim obsega dela Silhueto, simfonična skica, (1943), Nocturno, simfonična skica (1944), Sinfonia appassionata (Prva simfonija) za veliki orkester (1948), Obrežje plesalk (Simfonija ekstaze), Števerjanska simfonija (Tretja simfonija) za orkester (1956) in Concertino za harfo in godala (1960), ki so namenjena orkestralni glasbi. Za zborovsko glasbo je napisal dela Naša pesem za mladinski zbor (1947), Maček na dopustu za ženski mladinski zbor (1957), Srečku Kosovelu za moški zbor (1962) in druge.

Vokalno-instrumentalni glasbi je namenil med drugim dela Preludij za sopran, dva zbora in orkester (1942), Erotikon za glas in klavir (1946), Božanski absurd za glas in orkester (1983), Eros - tanatos za bariton in klavir (1965) in Simfonijo mortis za orkester, zbor in recitatorja (1974), komorni glasbi pa Sublimacijo za rog in harfo (1967).